VSM Sklep IV Kp 13609/2021

I. Pritožba obsojenega A. A. se zavrne kot neutemeljena.

I. Obsojeni se oprosti plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom predlog obsojenega A. A. z dne 6. 6. 2022 za izvršitev kazni treh mesecev zapora, ki mu je bila izrečena s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru II K 13609/2021 z dne 11. 5. 2022, pravnomočno in izvršljivo dne 23. 8. 2022, zavrnilo.

1Zoper tak sklep se je pritožil obsojeni, ki odločitvi prvostopenjskega sodišča nasprotuje in pritožbenemu sodišču predlaga, da mu omogoči alternativno izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist.

2Pritožba ni utemeljena.

3Obsojenec v pritožbi izpostavlja, da je sprejel odgovornost za posledice, ki izvirajo iz njegovih napačnih ravnanj ter obljublja, da je dosedanje vedenjske vzorce spremenil, pri čemer poudarja resno namero ureditve življenja. Zato meni, da mu je treba izkazati zaupanje za alternativno izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist.

4S povzetimi navedbami obsojeni ne more biti uspešen. Sodišče prve stopnje je namreč v izpodbijanem sklepu navedlo podrobne in argumentirane razloge, s katerimi pritožbeno sodišče v celoti soglaša in se v zaobid ponavljanju nanje sklicuje, v zvezi s pritožbenimi navedbami obsojenega pa le še dodaja:

5Obsojeni pritožbeno izpostavlja pretekla napačna postopanja in se zavezuje v prihodnje ravnati drugače, vendar je sodišče prve stopnje za sprejeto odločitev v točkah 8 do 10 obrazložitve izpodbijanega sklepa ponudilo zadostne, prepričljive in tehtne razloge, ki so na strani obsojenega izključile okoliščine, ki bi upravičevale alternativno prestajanje kazni zapora in bi hkrati zagotavljale generalno in specialno prevencijo ter obsojenčevo resocializacijo. Pri tem tudi dokazno nepodprto izpostavljanje statusa zaposlenosti pravilnih zaključkov sodišča prve stopnje ne more omajati, kaj šele ovreči. Redna služba monterja klimatskih naprav namreč ni razlog za alternativno prestajanje kazni. Po oceni pritožbenega sodišča okoliščina redne zaposlitve namreč ni takšne narave, da bi upravičevala izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist. Če bi temu bilo tako, bi to pomenilo, da storilcem kaznivih dejanj, ki so zaposleni, kazni zapora sploh ne bi bilo mogoče izreči. Obsojeni bi tako moral posledice lastnih pravno nevzdržnih ravnanj, ki vsekakor pomenijo (tudi) pretnjo izgube zaposlitve in težave pri iskanju nove, vzeti v ozir, preden se je podal na kriminalno pot, saj gre za pričakovani posledici prestajanja kazni zapora, ki za odločitev o utemeljenosti predloga za delo v splošno korist ne moreta biti odločilnega pomena.

6Po preizkusu razlogov izpodbijanega sklepa, pritožbenih navedb ter preučitvi spisovnega gradiva pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita ter pripominja, da mora kazen zapora ohraniti svoje bistvo (povračilnost v smislu sodobnega pojmovanja), tj. neodobravanje kršitev pravnih norm na način, ki obsojenega tako ali drugače prizadene in ki je v določenih primerih celo nujen ukrep, potreben za izločitev storilcev kaznih dejanj iz okolja.¹ Pritožnik v izpostavljanju obljube vzdržnosti od nadaljnjega izvrševanja kaznivih dejanj nekritično prezre, da se z izvršitvijo prostostne kazni zasleduje tudi širši namen, da se ne le obsojenega, marveč tudi druge, odvrne od pravno nevzdržnih ravnanj, kar pomeni, da mora biti način izvršitve kazenske sankcije koristen tako za kaznovano osebo kot za družbo oziroma širšo bivanjsko okolico. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče prepričano, da navkljub obljubi in zagotovilom obsojenega, da kaznivih dejanj v prihodnje več ne bo izvrševal, nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist v konkretnem primeru ne bi dosegla namena, ki se ga skozi kaznovalno politiko zasleduje z izrekom prostostne kazni.

7K vsebini pritožbenih izvajanj pritožbeno sodišče še opozarja, da odločanje o podanem predlogu obsojenega o prestajanju kazni na Odprtem oddelku v ZPKZ Rogoza ne more biti predmet tega pritožbenega postopka, pač pa se tak predlog poda pred stvarno pristojnim sodiščem prve stopnje.

8Po obrazloženem, in ker obsojeni v pritožbi tudi v ostalem glede odločilnih dejstev ne navaja ničesar, kar bi lahko vzbudilo dvom v pravilnost zaključkov prvostopenjskega sodišča, je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).

9Čeprav obsojeni s pritožbo ni uspel, ga je pritožbeno sodišče glede na doslej znane premoženjske razmere in upoštevaje okoliščino, da bo moral na prestajanje kazni zapora, plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka oprostilo (11. člen Zakona o sodnih taksah).

¹ Enako sklep VSM II Kp 36055/2020 z dne 30. 3. 2023.