UPRS Sodba I U 303/2021-18

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Potek upravnega postopka

1Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjski organ sklenil, da je 1. točka izreka odločbe št. 06122-769/2019-42 z dne 4. 3. 2020 pravnomočna (1. točka izreka izpodbijanega sklepa), ter tožnici naložil, da je dolžna v 180 dneh po vročitvi tega sklepa odstraniti dele objekta iz 1. točke izreka in vzpostaviti stanje, določeno v gradbenem dovoljenju št. 351-361/2017-11 z dne 22. 9. 2017, ki ga je izdala Upravna enota Koper, sicer bo po preteku tega roka na tožničine stroške izvršbo opravil pooblaščeni izvajalec (2. točka izreka izpodbijanega sklepa). Odločil je še, da bo o stroških izvršbe izdan poseben sklep in da pritožba ne zadrži izvedbe izvršbe (3. in 4. točka izreka izpodbijanega sklepa).

2Drugostopenjski organ je tožničino pritožbo zavrnil.

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

3Tožnica se z izpodbijanim sklepom ne strinja in zoper njega vlaga tožbo. V njej navaja, da prvostopenjski organ ni upošteval drugega odstavka 89. člena Gradbenega zakona (GZ), drugostopenjski organ pa ni odgovoril na pritožbene navedbe o vplivu lokacijske preveritve na postopek o izvršbi. Meni, da je zato podana bistvena kršitev pravil upravnega postopka. Dodaja, da je v teku postopek lokacijske preveritve pri Mestni občini Koper, ki utegne vplivati na možnost legalizacije. Sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep obravnava kot upravni akt iz 2. člena ZUS-1, saj je to potrebno zaradi varstva njenih ustavnih pravic. Predlaga mu tudi, naj izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponoven postopek. Zahteva povračilo stroškov postopka.

4Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis zadeve.

Odločanje po sodnici posameznici

5Sodišče je 23. 2. 2023 na podlagi tretje alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) sprejelo sklep, da o zadevi odloča sodnica posameznica.

K I. točki izreka

6Tožba ni utemeljena.

7Predmet tožbenega izpodbijanja v tem upravnem sporu je sklep o dovolitvi izvršbe inšpekcijske odločbe, s katero je tožnici naložena odstranitev tam navedenih delov objektov.

8Sklep je izdan na podlagi 290. in 297. člena Zakona o splošnem postopku (ZUP). Iz 290. člena ZUP med drugim izhaja, da organ izda sklep o dovolitvi izvršbe, če ugotovi, da je odločba, ki naj se izvrši, izvršljiva, pa še ni izvršena. V skladu z isto določbo ZUP in 297. členom ZUP mora v tem sklepu določiti tudi način izvršbe.

9Tožnica se v tožbi sklicuje na drugi odstavek 89. člena GZ in prvostopenjskemu organu očita, da ni uporabil te določbe, drugostopenjskemu pa, da se ni opredelil do s tem povezanih tožničinih pritožbenih navedb.

10Tožbeni očitki o navedeni kršitvi pravil upravnega postopka niso utemeljeni. Ne drži namreč, da se drugostopenjski organ ni opredelil do tožničinih pritožbenih navedb v zvezi z drugim odstavkom 89. člena GZ. To je storil v zadnjem stavku predzadnjega odstavka na 4. strani drugostopenjske odločbe, ko je zapisal, da se merila iz navedene določbe GZ upoštevajo pri izvedbi izvršbe.

11Po presoji sodišča je drugostopenjski organ pravilno izhajal iz tega, kaj je predmet urejanja v drugem odstavku 89. členu GZ.

12Po tej določbi se pri izvajanju izvršbe po drugih osebah upošteva stopnja javnega interesa po naslednjih merilih: pravno stanje izdanih upravnih aktov, na podlagi katerih se opravlja izvršba; fizične in druge lastnosti objekta; vpliv objekta na ljudi in okolje; lega objekta; objekt v javni rabi ali objekt, v katerem se opravlja dejavnost, in možnost legalizacije.

13Drugi odstavek 89. člena GZ določa merila javnega interesa pri izvajanju izvršbe po drugih osebah. Ta določba se ne nanaša na dovolitev izvršbe, o čemer je z izpodbijanim sklepom odločil upravni organ, temveč (kot pravilno v svoji odločbi navaja drugostopenjski organ) na nadaljnjo izvedbo izvršbe. Iz zakonodajnega gradiva izhaja, da je bila ta določba v zakon vnesena zaradi varstva javnega interesa pri določanju prioritet pri izvajanju izvršbe že izdanih sklepov o dovolitvi izvršbe. To je bilo potrebno zaradi velikega števila neizvedenih sklepov o izvršbi ob sprejemu zakona.¹

14Glede na navedeno določba drugega odstavka 89. člena GZ ne določa pogojev za izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe. Prvostopenjski upravni organ zato ni zagrešil očitane kršitve, ker se do te zakonske določbe v izpodbijanem sklepu ni opredelil in ni ugotavljal možnost legalizacije nedovoljene gradnje, ki je predmet izvršilnega naslova - inšpekcijske odločbe, ki se izvršuje.

15Iz enakih razlogov se tudi sodišče v tej sodbi ne opredeljuje do tožbenih navedb o postopku lokacijske preveritve ter v zvezi s tem zatrjevane možnosti legalizacije, saj (kot rečeno) te okoliščine za presojo zakonitosti izpodbijanega sklepa o dovolitvi izvršbe niso pravno pomembne.

16Glede na navedeno tožba ni utemeljena, zato jo je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

17V tem upravnem sporu sta se obe stranki pisno odpovedali glavni obravnavi. Po prvem odstavku 279. a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je sodišče v sporu zato odločilo na podlagi pisnih vlog in pisnih dokazov strank, brez glavne obravnave.

K II. točki izreka

18Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

¹ Gl. Predlog gradbenega zakona - prva obravnava, EVA 2015-2550-0004 z 18. 5. 2017.