UPRS Sodba I U 1578/2020-24

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Upravni postopek

1Upravna enota Krško (v nadaljevanju: Upravna enota) je v korist družbe A., d. o. o. (v nadaljevanju: stranka z interesom) dovolila vpis omejitve lastninske pravice tožeče stranke s služnostjo v javno korist za potrebe daljnovoda. Služnost je obsegala obratovanje, nadzor, vzdrževanje, rekonstrukcijo za potrebe daljnovoda, neoviran dostop na zemljišče, hojo in vožnjo z vsemi vozili kadarkoli, odstranjevanje dreves in vej, vzdrževanje trase, opustitev dejanj, ki bi ogrožala nemoteno delovanje, obratovanje, nadzor, vzdrževanje, vse za čas obratovanja daljnovoda v širini 15 m levo in desno od njegove osi, v površini do 143 m². Obenem je tožečo stranko z odškodninskim zahtevkom napotila na sodišče, priznala pa ji je tudi stroške tega postopka.

2Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju: Ministrstvo) je zavrnilo pritožbo tožeče stranke. Odločitev Upravne enote je spremenilo le v stroškovnem delu in sicer glede transakcijskega računa, na katerega jih je stranka z interesom dolžna plačati.

Navedbe strank v upravnem sporu

3Opisani odločitvi je tožeča stranka nasprotovala. V tožbi je vztrajala, da je stranka z interesom spreminjala lego daljnovoda v naravi. Podatki iz katastra zato ne odražajo dejanskega stanja. Posledično ni jasno, ali in koliko varovalnega pasu teče po nepremičnini tožeče stranke. Tožena stranka se o tem v svoji odločbi ni izrekla. Prav tako je prezrla načrte, ki jih je predložila tožeča stranka. O legi varovalnega pasu je tekla beseda v obrazložitvah sodb sodišč; da se namerava opreti nanje, jo tožena stranka ni seznanila. S tem je kršila njeno pravico do izjave.

4Po oceni tožeče stranke je zakonsko določen 15 m varovalni pas arbitrarne narave. Daljnovod in steber S4 sta črna gradnja. Za slednjega je sodišče razveljavilo gradbeno dovoljenje. Ker ni jasno, ali bo stranka z interesom pridobila vsa potrebna dovoljenja, bo služnost pomenila grob poseg v lastninsko pravico tožeče stranke, kar ni sorazmerno. Tožena stranka je v tem oziru zgolj pavšalno povzela pravilo 462. člena Energetskega zakona (v nadaljevanju: EZ-1¹). Tožeča stranka je še menila, da bi zadoščala že služnost opustitve.

5Vloge stranke z interesom z dne 4. 2. 2020 tožeča stranka ni prejela, zato se o njej ni imela prilike izjasniti. Tožena stranka pa tudi ni ugotovila, ali obstaja kakšna druga ustrezna nepremičnina. Postopek za omejitev lastninske pravice se je že vodil in končal s pravnomočno odločitvijo.

6Na tožbo se tožena stranka ni odzvala, stranka z interesom pa je ponovila svoja stališča iz upravnega postopka.

Pravica do izjave

7Tožeča stranka je že v pritožbi trdila, da je bila prikrajšana v svoji pravici do izjave. Tožena stranka je ni seznanila z vlogo stranke z interesom z dne 4. 2. 2020 (Odgovori na vprašanja).

8Omenjeno pisanje ji je sodišče izročilo na glavni obravnavi. S tem je odpravilo postopkovno napako tožene stranke. Na prejete Odgovore na vprašanja se je tožeča stranka odzvala (druga stran listovne številke 47). Tako je imela možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah.²

Dokazni postopek

9Tožeča stranka lahko v tožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj tega ni storila že v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta (tretji odstavek 20. člena in 52. člen Zakona o upravnem sporu; v nadaljevanju: ZUS-1³).

10Tožeča stranka je v tožbi prvič trdila, da se tožena stranka ni ukvarjala s tem, ali je stranka z interesom ponudila sklenitev Pogodbe o ustanovitvi služnosti ter ali sporni daljnovod sploh predstavlja identifikacijsko številko ...iz Zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture.

11Sodišče jo je v okviru materialno procesnega vodstva (285. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju: ZPP⁴ v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1) opozorilo na zgoraj citirano vsebino tretjega odstavka 20. člena in 52. člena ZUS-1. Omenjenih navedb ni vzelo v obzir.⁵ Pojasnilo tožeče stranke, da gre za odgovor na navedbe, s katerimi se je seznanila v pritožbenem postopku in pa za odziv na vlogo stranke z interesom, ni upravičen razlog v smislu 52. člena ZUS-1.⁶ Dejstvo, ali ji je bila Pogodba o ustanovitvi služnosti ponujena v podpis, je tožeči stranki znano ves čas upravnega postopka. Enako velja za identifikacijsko številko daljnovoda. Ti dejstvi nista vzniknili šele v izpodbijani odločbi (in pred tem v vlogi stranke z interesom z dne 4. 2. 2020), niti nista bili sporni med strankama. Kot taki, ju je tožeča stranka prvič označila v tožbi. Sicer pa tožeča stranka ni pojasnila, ali in v čem sta pravno pomembni za presojo; navrgla je samo, da jih tožena stranka ni ugotovila. V tem pogledu so izostale določne tožbene trditve, kakor tudi ustrezni dokazi zanje (prvi odstavek 7. člena in 212. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in prvi odstavek 30. člena ZUS-1). Tudi s tega vidika take tožbene navedbe niso upoštevne.⁷

12Na pravila tretjega odstavka 20. člena in 52. člena ZUS-1 je sodišče opomnilo tudi stranko z interesom in sicer glede vseh listin, priloženih odgovoru na tožbo (priloge C2), z izjemo gradbenega dovoljenja z dne 18. 2. 1960, kot tudi glede zaslišanja B. B. ter predlogov za vpogled v spisa I U 167/2009 in I U 1094/2016. Tudi teh dokazov ni upoštevalo. Tožena stranka namreč ni dala upravičenih razlogov, da jih ni ponudila že v upravnem postopku (tretji odstavek 20. člena in 52. člen ZUS-1).⁸

13Prebralo pa je ostale listine, ki sta jih stranki izročili (priloge A1 do A6, gradbeno dovoljenje z dne 18. 2. 1960 in upravni spis številka 478-13/2019; v nadaljevanju: upravni spis).

K I. točki izreka

14Tožba ni utemeljena.

Uporabljeno materialno pravo

15Objekti, naprave in distribucijsko omrežje elektrike sestavljajo energetsko infrastrukturo za oskrbo z elektriko (v nadaljevanju: infrastruktura; druga alineja prvega odstavka in drugi odstavek 462. člena EZ-1). Določbe EZ-1 o infrastrukturi se uporabljajo tudi za stvarne in druge pravice na nepremičninah, potrebne za gradnjo, rekonstrukcijo, obratovanje, nadzor in vzdrževanje objektov, naprav in omrežij (tretji odstavek 462. člena EZ-1). Infrastruktura za distribucijsko omrežje elektrike je gospodarska javna infrastruktura skladno z zakonom, ki ureja področje graditve objektov (četrti odstavek 462. člena EZ-1).

16Pravilo o stvarnih in drugih pravicah na nepremičnini za gradnjo, rekonstrukcijo, obratovanje, nadzor in vzdrževanje objektov, naprav in omrežij (tretji odstavek 462. člena EZ-1) je predlagatelj vključil v zakonsko besedilo zaradi tesne povezanosti infrastrukture z zemljiščem. Želel je tudi izenačiti pravni položaj stvarnih pravic v primeru izvršbe ali stečaja ter omogočiti prenos izvajanja dejavnosti operaterja.⁹

17Varovalni pas sistemov elektrike je zemljiški pas ob elektroenergetskih vodih in objektih, v katerem se smejo graditi drugi objekti in naprave ter izvajati dela, ki bi lahko vplivala na obratovanje omrežja, le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od vodov in objektov tega omrežja (prvi odstavek 468. člena EZ-1). Širina varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja poteka na vsako stran od osi elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje in znaša za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV in 35 kV 15 m (tretja alineja drugega odstavka 468. člena EZ-1).

18Gradnja in prevzem objektov in zemljišč, ki so potrebni za prenos in distribucijo elektrike sta v javno korist in se zanju nepremičnine lahko razlastijo, omejijo s pravico uporabe za določen čas ali obremenijo z začasno ali trajno služnostjo (prvi odstavek 472. člena EZ-1). Za vprašanja glede razlastitve in omejitve lastninske pravice, ki niso posebej urejena z EZ-1, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja razlastitev in omejitev lastninske pravice (drugi odstavek 472. člena EZ-1).

19Pripravljalec zakona je poudaril, da se s citiranimi določbami zagotavlja gradnja nove infrastrukture, kot njena rekonstrukcija, obratovanje, nadzor in vzdrževanje.¹⁰

20Po Zakonu o urejanju prostora (v nadaljevanju: ZUreP-2¹¹) se nepremičnine lahko razlastijo za namene, ki jih določajo drugi zakoni. V tem primeru se za postopek razlastitve in omejitve lastninske pravice ter za odškodnino uporabljajo določbe tega zakona, če (drug) zakon ne določa drugače (četrti odstavek 192. člena ZUreP-2). Za gradnjo in prevzem objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture ter grajenega javnega dobra se šteje, da je javna korist izkazana pri že zgrajenih objektih in omrežjih gospodarske javne infrastrukture ali njihovih delih, ki so evidentirani v katastru gospodarske javne infrastrukture (peti odstavek 194. člena v zvezi s prvo alinejo prvega odstavka 193. člena ZUreP-2).

21Zakonodajalec je ob sprejemu pravila iz petega odstavka 194. člena ZUreP-2 zapisal, da ta predstavlja izjemo. V poštev pride, če gre za prevzem objektov gospodarske javne infrastrukture, ki že delujejo, so ustrezno evidentirani in imajo gradbena dovoljenja.¹²

Presoja v obravnavanem primeru

22Tožbene navedbe je v grobem mogoče strniti v dva očitka toženi stranki: da ni pravilno uporabila materialnega prava in da je prezrla prepoved ponovnega odločanja o pravnomočno zaključeni zadevi (ne bis in idem). Kršitev načela zaslišanja stranke in pravice do poštenega postopka pa je naslovno sodišče odpravilo (glej zgoraj - pravica do izjave).

23Služnost v javno korist za potrebe daljnovoda je prvenstveno urejena v EZ-1 (prvi odstavek 472. člena EZ-1). Za vprašanja, ki niso zajeta s tem zakonom, je predvidena subsidiarna uporaba ZUreP-2 (drugi odstavek 472. člena EZ-1).¹³ Ker načina ugotavljanja javne koristi ne predpisuje EZ-1, je tožena stranka pravilno uporabila pravilo petega odstavka 194. člena ZUreP-2. Po njem se šteje, da je javna korist za prevzem¹⁴ objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture izkazana pri že zgrajenih objektih in omrežjih gospodarske javne infrastrukture ali njihovih delih, ki so evidentirani v katastru gospodarske javne infrastrukture.

24Za tak položaj gre v pričujočem zadevi. Stranka z interesom je zahtevala omejitev lastninske pravice tožeče stranke s služnostjo v korist obstoječega daljnovoda 2 x 110 kV ... - ... (v nadaljevanju: Daljnovod). Med drugim je predložila gradbeno dovoljenje številka 04-EE-13/1-1960 z dne 18. 2. 1960 in izpis iz Zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture z grafično prilogo (v nadaljevanju: Zbirni kataster; vse v upravnem spisu). V slednjega je Daljnovod vpisan z enolično identifikacijsko številko ...

25Za domnevo o obstoju javne koristi po petem odstavku 194. člena ZUreP-2 tako zadošča, da so objekti ter omrežja javne infrastrukture oziroma njihovi deli že zgrajeni in da so zabeleženi v Zbirnem katastru. Ti predpostavki sta izpolnjeni. Ni dvoma, da Daljnovod stoji; to trdijo vse stranke, vidno pa je tudi iz fotografije v Poročilu o ocenjevanju odškodnin z dne 23. 4. 2019, fotografije iz Poročila za lokacijo in fotografije iz vloge stranke z interesom z dne 4. 2. 2020 (vse v upravnem spisu). Prav tako je jasno, da je vpisan v Zbirni kataster z enolično identifikacijsko številko ...(vidno iz izpisa Zbirnega katastra; priloga zahteve za omejitev lastninske pravice z dne 14. 6. 2019 in opisnih podatkov o objektu GJI, 1. stran; vse v upravnem spisu). Z drugimi besedami, stranka z interesom je izkazala obstoj javne koristi za prevzem Daljnovoda.

26V tem pogledu so navedbe tožeče stranke o črni gradnji neumestne. Kot je že tožena stranka izpostavila, je bilo za daljnovod 110 kV ... - ... izdano gradbeno dovoljenje številka 04-EE-13/1-1960 z dne 18. 2. 1960. S tega stališča je vprašanje, ali je del obstoječih objektov ali naprav oziroma distribucijskega omrežja elektrike postavljen v nasprotju z danim gradbenim dovoljenjem, predmet morebitnega inšpekcijskega postopka. Tožena stranka je bila dolžna preveriti, ali je stranka z interesom izkazala javno korist, ali je za dosego slednje nujna predlagana služnost in ali je poseg v lastninsko pravico tožeče stranke sorazmeren (drugi odstavek 192. člena ZUreP-2 in drugi odstavek 472. člena EZ-1). To je vsebina izpodbijane odločbe in obenem obseg te sodne presoje.

27Tudi lega Daljnovoda oziroma spremembe njegovih stojnih mest, same po sebi, niso pravno pomembna dejstva za rešitev tega upravnega spora. Ključna je namreč os elektroenergetskega voda, saj od nje na vsako stran poteka varovalni pas (drugi odstavek 468. člena EZ-1). Ta pa se v delu, kjer varovalni pas sega na nepremičnino tožeče stranke, ni spremenila. To izhaja tako iz grafične priloge k izpisu Zbirnega katastra in katastrskega poteka Daljnovoda (oboje priloga zahteve za omejitev lastninske pravice z dne 14. 6. 2019), Poročila za lokacijo, grafični del, 7. stran, izpisa iz Prostorskega informacijskega sistema - gospodarska infrastruktura (GJI) > Energetika (En), slik poteka energetskih vodov, priloženih pritožbi z dne 20. 8. 2019, kot tudi načrtov izvedbe daljnovoda pred in po pokablitvi, ki jih je v upravnem postopku predložila tožeča stranka (prilogi A4 in A5). Navedba tožeče stranke, da se je os elektroenergetskega voda premaknila zaradi namestitve novih stebrov Daljnovoda, torej ne drži.

28Kar pa se tiče mnenja tožeče stranke, da bi morala tožena stranka v naravi, ob pomoči izvedenca geodetske stroke, ugotoviti, koliko varovalnega pasu sega v njeno nepremičnino, sodišče pripominja naslednje. Po Zakonu o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju: ZPNačrt¹⁵) se podatki o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture vodijo v katastru gospodarske javne infrastrukture na podlagi podatkov o že zgrajenih omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture in podatkov, ki jih posredujejo investitorji po končani gradnji (prvi odstavek 89. člena ZPNačrt). Zbirni kataster ureja Uredba o prostorskem informacijskem sistemu (v nadaljevanju: Uredba¹⁶) in Pravilnik o vsebini in načinu vodenja zbirke podatkov o dejanski rabi prostora (v nadaljevanju: Pravilnik;¹⁷ 24. člen Uredbe). Slednji je opredelil natančnost določitve položaja omrežja javne infrastrukture (šesti odstavek 10. člena Pravilnika; Priloga 2 Pravilnika) in način določitve dejanske rabe (Priloga 3 Pravilnika). Tako je lokacija omrežja ali objekta gospodarske javne infrastrukture označena s topološko pravilnimi linijami (drugi odstavek 10. člena Pravilnika) in opredeljena z natančnostjo določitve tega položaja (šesti odstavek 10. člena Pravilnika). Sprememba teh podatkov je možna na podlagi elaborata upravljavca, ki vsebuje stare in nove podatke (prvi odstavek 11. člena Pravilnika).

29Zapisano pomeni, da je Zbirni kataster evidenca dejanskih podatkov¹⁸ in kot tak odraža položaj Daljnovoda in njegovih stojnih mest. Natančnost določitve objekta je 0d 0,1 m do 1 m (razvidno iz izpisa Zbirnega Katastra, del upravnega spisa). Varovalni pas teče po severozahodnem delu nepremičnine tožeče stranke v širini 15 m od osi voda Daljnovoda, v površini do 143 m².¹⁹

30Tožeča stranka je oporekala še presoji sorazmernosti omejitve njene lastninske pravice. Osnovni namen varovalnega pasu je varovanje daljnovoda in v tem smislu preprečitev vplivov na obratovanje električnega omrežja. V ta okvir ne sodi samo gradnja, kot je primeroma zaslediti v prvem odstavku 468. člena EZ-1, temveč tudi posek podrasti, podiranje dreves na trasi, v gozdnem robu trase in varovalnem pasu.²⁰ Kot je povzela tožena stranka, Daljnovod omogoča nemoteno in kvalitetno oskrbo z električno energijo vsem odjemalcem. Povezan je s plinsko termoelektrarno, ki je rezervni vir napajanja, obenem pa zanesljiv in neodvisen vir lastnega napajanja Nuklearne elektrarne Krško v slučaju havarije. V tej luči je javna korist sorazmerna vsebini služnosti (obratovanje, nadzor, vzdrževanje, rekonstrukcija za potrebe daljnovoda, neoviran dostop na zemljišče, hoja in vožnja z vsemi vozili kadarkoli, odstranjevanje dreves in vej, vzdrževanje trase, opustitev dejanj, ki bi ogrožala nemoteno delovanje, obratovanje, nadzor, vzdrževanje, vse za čas obratovanja; drugi odstavek 192. člena ZUreP-2). Brez dane služnosti stranka z interesom ne bo mogla izvajati nadzora in vzdrževanja Daljnovoda. Opisan poseg v lastninsko pravico tožeče stranke je zato nujen in sorazmeren.

31Sicer pa so navedbe tožeče stranke o nesorazmernosti posega v lastninsko pravico povsem splošne narave. V vlogi z dne 15. 1. 2020 je omenila, da predlagana služnost presega omejitve rabe in da z njo stranka z interesom poskuša doseči več, kot ji po predpisih gre. Na tak očitek se je tožena stranka ustrezno odzvala s kratko utemeljitvijo v izpodbijani odločbi. Komaj v pritožbi pa je tožeča stranka konkretno ugovarjala uveljavljani služnosti. S tem je bila prepozna; določna dejstva bi namreč morala zatrjevati že v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe (tretji odstavek 20. člen ZUS-1).²¹

32Povedano velja tudi za njeno grajo zakonsko določene širine varovalnega pasu. Ta je ostala na ravni splošnega. Tožeča stranka je trdila le, da je 15 m določenih arbitrarno. Pri tem ni jasno, kaj je zasledovala s tem ugovorom. Nejasno je ostalo še, zakaj ta razdalja ni primerna oziroma kakšni so razlogi zanjo. Sodišču tako ni preostalo drugega, kot da to navedbo šteje za neumestno.

33Končno je tožeča stranka ponovila, da gre za ponovno odločanje o isti zadevi.²² Toda prezrla je, da je po lastnih besedah stranka z interesom svojo zahtevo utesnila ter da se je pravna podlaga spremenila. V upravnem postopku res velja prepoved ponovnega odločanja o pravnomočno zaključeni stvari (ne bis in idem), vendar v omejenem obsegu (4. točka prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku; v nadaljevanju: ZUP²³).²⁴ To načelo velja le za vsebinsko končane postopke; če je odločba postala zgolj formalno pravnomočna, ni nastalo nobeno pravno razmerje med stranko in organom in je isto vprašanje mogoče ponovno tehtati. Zaradi ekonomičnosti pa je zakonodajalec predvidel zavrženje vloge, če se dejansko stanje ali pravna podlaga na kateri sloni zahteva, ni spremenilo.²⁵

34Tožeča stranka je sama v svoji vlogi z dne 15. 1. 2020 zapisala, da je stranka z interesom svojo predlog utesnila (zmanjšala obseg) in ga oprla na druga pravna pravila - peti odstavek 194. člena ZUreP-2 in 472. člen EZ-1. Posledično ni nastopil položaj iz 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, ki bi terjal zavrženje zahteve stranke z interesom. Pravilo petega odstavka 194. člena ZUreP-2 je novost, ki jo prejšnji predpis, to je Zakon o urejanju prostora (v nadaljevanju: ZUreP-1²⁶) ni poznal. V določbah o namenu razlastitve - javna korist (93. člen ZUreP-1) domneve javne koristi v pomenu petega odstavka 194. člena ZUreP-2 ni mogoče zaslediti. Na drugi strani se je 472. člen EZ-1 spremenil zaradi uskladitve s takrat veljavno prostorsko zakonodajo, z ZUreP-2.²⁷ Ta pravila so stopila v veljavo z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (EZ-1B) dne 13. 7. 2019.²⁸ Na dlani je, da sta peti odstavek 194. člena ZUreP-2 in 472. člen EZ-1 del materialnega prava, na katerem sloni odločitev tožene stranke. Zato ni dvoma, da se je pravna podlaga spremenila; tožena stranka je torej pravilno vsebinsko obravnavala predlog stranke z interesom. Na tem mestu sodišče še pripominja, da je tudi dejansko stanje drugačno. Stranka z interesom je namreč uveljavljala manjši obseg služnosti.

35Izpodbijana odločba je pravilna in zakonita. Sodišče je zato tožbo zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

K II. točki izreka

36Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

¹ Objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, številke: 17/2014 z dne 22. 3. 2014, 81/2015 z dne 30. 10. 2015, 43/2019 z dne 28. 6. 2019 in 65/2020 z dne 8. 5. 2020.
² Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije U 3/2021 z dne 7. 6. 2021, 25. točka, in sklep X Ips 45/2019 z dne 3. 6. 2020, 13. točka.
³ Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 105/2006 z dne 12. 10. 2006, 62/2010 z dne 14. 8. 2010, 109/2012 z dne 31. 12. 2012 in odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-147/08-16 z dne 11. 11. 2009.
⁴ Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 26/1999 z dne 15. 4. 1999, 96/2002 z dne 14. 11. 2002, 110/2002 z dne 18. 12. 2002, 2ZU/2004 z dne 15. 1. 2004, 52/2007 z dne 12. 6. 2007, 45/2008 z dne 8. 5. 2008, 74/2012 z dne 8. 10. 2012, 10/2017 z dne 27. 2. 2017, 32/2018 z dne 11. 5. 2018 in odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-255/99-28 z dne 5. 6. 2003, U-I-145/03-9 z dne 23. 6. 2005, Up-258/03-14 z dne 22. 9. 2005, U-I-55/04-10 ter Up-90/04-15 z dne 6. 4. 2006, U-I-146/07-34 z dne 13. 11. 2008, U-I-279/08-8 z dne 17. 12. 2008, U-I-279/08-14 z dne 9. 7. 2009, U-I-164/09-13 z dne 4. 2. 2010, U-I-200/09-14 z dne 20. 5. 2010, U-I-161/10-12 z dne 9. 12. 2010, U-I-74/12-6 z dne 13. 9. 2012, U-I-290/12-9 z dne 25. 4. 2013, U-I-134/10-28 z dne 24. 10.2013 ter U-I-48/11-10, Up-274/11-9 z dne 16. 1. 2014, U-I-74/14-9 z dne 17. 6. 2016 in U-I-5/16-9 z dne 19. 1. 2017.
⁵ Primerjaj sodbe Vrhovnega sodišča X Ips 232/2017 z dne 30. 1. 2019, 12. točka, X Ips 147/2016 z dne 24. 1. 2018, 10. točka, X Ips 265/2015 z dne 30. 8. 2017, 16. točka, X Ips 341/2015 z dne 7. 12. 2016, 10. in 11. točka, ter številne druge.
⁶ Primerjaj Nataša Smrekar: Zakon o upravnem sporu (ZUS-1) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2019, stran 311.
⁷ Tožbene navedbe so okvir sodne presoje odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke (drugi odstavek 2. člena ZUS-1), z njimi se določi obseg želenega sodnega varstva in s tem tožbeni predlog (sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 296/2016 z dne 7. 12. 2016, 6. točka). Primerjaj mag. Miroslava Dobravec Jalen: Zakon o upravnem sporu (ZUS-1) s komentarjem, GV Založba 2019, stran 196.
⁸ Primerjaj sodbe Vrhovnega sodišča X Ips 232/2017 z dne 30. 1. 2019, 12. točka, X Ips 147/2016 z dne 24. 1. 2018, 10. točka, X Ips 265/2015 z dne 30. 8. 2017, 16. točka, X Ips 341/2015 z dne 7. 12. 2016, 10. in 11. točka ter številne druge.
⁹ Predlog Energetskega zakona EZ-1, EVA: 2013-2430-0074, stran 458.
¹⁰ Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona, EVA: 2018-2430-0100, stran 64.
¹¹ Objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, številka 61/2017 z dne 2. 11. 2017.
¹² Predlog Zakona o urejanju prostora - ZUreP-2, EVA: 2016-2550-0006, stran 206.
¹³ Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 199/2017 z dne 18. 10. 2018, 8. točka.
¹⁴ Prevzem objektov in omrežij je pridobitev lastninske ali druge stvarne pravice na nepremičninah, na katerih so zgrajeni objekti in omrežja (tretji odstavek 193. člena ZUreP-2).
¹⁵ Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 22/2007 z dne 13. 4. 2007, 108/2009 z dne 28. 12. 2009, 57/2012 z dne 27. 7. 2012, 109/2012 z dne 31. 12. 2012 in odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-43/13-19 z dne 24. 10. 2014.
¹⁶ Objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije, številka 119/2007 z dne 24. 12. 2007.
¹⁷ Objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, številka 9/2004 z dne 2. 2. 2004.
¹⁸ Primerjaj sodbo naslovnega sodišča I U 1855/2010 z dne 7. 6. 2011, sedmi odstavek.
¹⁹ Da je nepremičnina v varovalnem pasu je sklenilo tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sodbi X Ips 254/2017 z dne 14. 8. 2018, 14. točka.
²⁰ Primerjaj sodbo Višjega sodišča v Mariboru I Cp 6/2021 z dne 10. 2. 2021, 14. točka.
²¹ Kot pod opombo 4; glej predvsem sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 265/2015 z dne 30. 8. 2017, 16. točka.
²² Gre za pravnomočno odločbo Upravne enote Krško številka 478-17/2012.
²³ Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 80/1999 z dne 1. 10. 1999, 70/2000 z dne 8. 8. 2000, 52/2002 z dne 14. 6. 2002, 73/2004 z dne 5. 7. 2004, 119/2005 z dne 28. 12. 2005, 126/2007 z dne 31. 12. 2007, 65/2008 z dne 30. 6. 2008, 8/2010 z dne 5. 2. 2010 in 82/2013 z dne 8. 10. 2013.
²⁴ Dr. Erik Kerševan: Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), Uradni list Republike Slovenije in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2020, stran 29. Primerjaj še sodbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, X Ips 1821/2006 z dne 3. 4. 208, deveti odstavek je X Ips 1821/2006 I Up 810/2002 z dne 17. 4. 2003, deveti odstavek.
²⁵ Dr. Erik Kerševan: Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), Uradni list Republike Slovenije in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2020, stran 30.
²⁶ Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 110/2002 z dne 18. 12. 2002, 8/2003 z dne 24. 1. 2003 in 61/2017 z dne 2. 11. 2017. Ta zakon se je uporabljal do 31. 5. 2018.
²⁷ Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona, EVA: 2018-2430-0100, stran 64.
²⁸ Objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, številka 43/2019 z dne 28. 6. 2019.