VSK Sklep I Ip 101/2023

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo dolžničin ugovor, ker je štelo, da je bil vložen prepozno.

2Zoper to odločitev se pritožuje dolžnica. Navaja, da je že v ugovoru zapisala, da na naslovu, na katerega ji je bil poslan sklep [o izvršbi] ne živi že štiri leta, zato pritožbe [ugovora] ni mogla podati pravočasno. Naproša, da se pregleda vse, kar je priložila v prilogah. Bila je v postopku osebnega stečaja. Je brezposelna in prejemnica denarne socialne pomoči.

3Pritožba je utemeljena.

4Iz vročilnice, ki se nahaja v spisu, izhaja, da je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi poslalo dolžnici na naslov A. 30, B. Ker ob poskusu vročitve tega pisanja dne 6. 12. 2022 vročevalec (poštni uslužbenec) dolžnici (ali odraslemu članu gospodinjstva) te pošiljke ni mogel osebno izročiti, je bilo v hišnem predalčniku puščeno obvestilo o tem, kje je pisanje in z navedbo roka 15 dni, v katerem ga mora prevzeti. Ker dolžnica v navedenem roku pisanja ni prevzela, je bilo zatem puščeno v hišnem predalčniku. Kot gre razbrati iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje na tej podlagi štelo, da je bil sklep o izvršbi dolžnici (pravilno) vročen - na podlagi domneve vročitve - dne 21. 12. 2022.

5Kot dokaz vročitve ima obvestilo o opravljeni vročitvi sicer vse elemente javne listine (sestavljeno je na predpisanem obrazcu in izdano s strani pristojnega organa). Kot tako izkazuje resničnost tistega, kar je v njem potrjeno, vendar je dovoljeno dokazovati, da so v njem ugotovljena dejstva neresnična ali da je samo obvestilo nepravilno sestavljeno. Namen vročanja sodnih pisanj je v tem, da se udeleženci postopka seznanijo s procesnimi dejanji nasprotne stranke in sodišča. Glede na stroge posledice, ki jih ima zamuda z ugovorom za dolžnico, je treba zakonske določbe, ki urejajo vročitev na podlagi domneve vročitve, razlagati restriktivno. Domneva vročitve lahko nastopi le takrat, če je bil postopek vročanja pravilno opravljen, torej med drugim tedaj, če je bilo vročanje izvedeno tam, kjer naslovnik dejansko prebiva.¹ Le v tem primeru je mogoče pričakovati, da se bo s pisanjem seznanil in bo lahko pravočasno uveljavljal svoje pravice v postopku.

6Dolžnica je tako v ugovoru kot v obravnavani pritožbi navajala, da na naslovu, kjer ji je sodišče prve stopnje vročalo sklep o izvršbi, ne živi že štiri leta. Zaradi tega pritožbe [ugovora] ni mogla poslati pravočasno, v danem roku. V zvezi s tem je priložila določene listine, na primer sklep o končanju postopka osebnega stečaja iz julija 2022 in odločbo Centra za socialno delo iz novembra 2022, kjer je kot njen naslov navedena C. 1A, Č.² (ne pa A. 30, B.). Na podlagi teh navedb in dokazov pritožbeno sodišče šteje, da je zaključek sodišča prve stopnje, da je bil sklep o izvršbi v tej zadevi dolžnici pravilno vročen 21. 12. 2022, vsaj preuranjen.

7Zaradi tega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju) ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem naj pravilnost vročitve ponovno pretehta.

¹ Prim. VS RS sklep II Ips 88/2019.
² V ugovoru iz januarja 2023 pa je kot svoj naslov navedla D. 5, Č.