UPRS Sodba I U 1254/2020-22

I. Tožba se zavrne.

II. Tožnica sama trpi svoje stroške postopka.

1Z izpodbijano odločbo je tožena stranka tožnici priznala 195,00 EUR stroškov za zastopanje A. A. pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije (1. točka izreka) in opravila plačilo na podlagi tožničinega e-računa na njen transakcijski račun (2. točka izreka).

2V obrazložitvi je tožena stranka najprej povzela vsebino tožničinega stroškovnika. Ob upoštevanju 5. člena Pravilnika o načinu dostopa prosilcev za mednarodno zaščito do svetovalcev za begunce ter nagrajevanju in povračilu stroškov svetovalcem za begunce (Uradni list RS 22-1126/2017, v nadaljevanju Pravilnik), je tožnica v zvezi z upravnim sporom v zadevi I U 399/2020 namreč priglasila 100 točk za vlogo prosilca za izdajo odločbe na podlagi tarifne številke 28 Odvetniške tarife (Uradni list RS 2-24/2015, v nadaljevanju OT), 250 točk za sestavo tožbe na podlagi tarifne številke 30 OT in enako število točk za sestavo pripravljalne vloge na podlagi iste tarifne številke. Na podlagi 11. člena OT je uveljavljala še materialne stroške v višini 2 %.

3Ob sklicevanju na prvi odstavek navedenega 5. člena Pravilnika in vrednost točke (0,60 EUR) je tožena stranka tožnici na podlagi prve točke tarifne številke 30 OT priznala 250 točk za sestavo tožbe z dne 16. 3. 2020, na podlagi tretje alineje druge točke tarifne številke 30 OT 62,5 točk za sestavo vloge z dne 10. 4. 2020 in na podlagi 11. člena OT 12,5 točk za stroške, skupaj torej 195,00 EUR. Menila je namreč, da tožnica za sestavo navedene vloge ni upravičena do 250 točk, saj je pooblaščenka v njej le vztrajala pri dosedanjih navedbah in navedla iste razloge kot v tožbi; zato po presoji tožene stranke te vloge ni mogoče šteti za drugo obrazloženo vlogo, ampak le za drugo vlogo, za katero tožnici na podlagi tretje alineje druge točke tarifne številke 30 OT pripada nagrada v višini 62,5 točk. Tožena stranka tožnici ni priznala niti zahtevane nagrade na podlagi tarifne številke 28 OT (za vlogo za izdajo odločbe) z obrazložitvijo, da ni predvidena v Posebnem delu OT.

4Zoper izpodbijano odločbo je tožnica vložila tožbo iz vseh razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Predlagala je odpravo izpodbijane odločbe in priznanje nagrade v znesku 112,50 EUR, podrejeno pa vrnitev zadeve v ponoven postopek. Priglasila je stroške postopka v upravnem sporu.

5Iz tožbenih navedb je razvidno tožničino stališče, da bi morala tožena stranka sporno vlogo šteti za prvo obrazloženo vlogo. Tožnica opozarja, da je tožena stranka v navedenem upravnem sporu v odgovoru na tožbo ponovila svojo obrazložitev iz upravne odločbe. Z navedeno pomanjkljivo obrazložitvijo pa tožena stranka naj ne bi odgovorila na tožbene navedbe, s tem povezano nestrinjanje pa naj bi tožnik izrazil v (sporni) pripravljalni vlogi.

6V odgovoru na tožbo tožena stranka ponavlja razloge izpodbijane odločbe.

K I. točki izreka:

7Tožba ni utemeljena.

8Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita. Sodišče se zato sklicuje na razloge izpodbijane odločbe (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). V zvezi s tožbenimi navedbami, na katere je vezano glede preizkusa dejanskega stanja (prvi odstavek 20. člena ZUS-1), pa dodaja:

9Skladno s prvim odstavkom 5. člena v času odločanja veljavnega Pravilnika so svetovalci za dejanje pravne pomoči pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije in Vrhovnim Sodiščem Republike Slovenije upravičeni do nagrad v polovični višini zneskov, določenih za odvetniške storitve z OT, pri čemer se uporabljajo Splošni del ter tarifna številka 30 (XIII. Upravni spor) in tarifna številka 27 (X. Izvršilni postopek) iz Posebnega dela OT, če ta pravilnik ne določa drugače. Po v času odločanja veljavni 2. točki tarifne številke 30 OT so svetovalci tako upravičeni do nagrade za prvo obrazloženo vlogo v višini 250 točk (prva alineja), za nadaljnje obrazložene vloge v višini 125 točk (druga alineja) in za druge vloge v višini 62,5 točk (tretja alineja).

10Ob upoštevanju navedenega materialnopravnega izhodišča je za odločitev v obravnavani zadevi bistvena presoja, ali je pravilno stališče tožene stranke, da vloge z dne 10. 4. 2020 ni mogoče šteti za prvo obrazloženo vlogo, za katero bi bila tožnica upravičena do nagrade po prvi alineji 2. točke tarifne številke 30 OT, ampak za drugo vlogo, za katero bi bila tožnica upravičena do nagrade po tretji alineji 2. točke iste tarifne številke.

11Iz navedene, čeprav celo stran dolge vloge, je razvidno, da njeno glavnino sestavlja bolj ali manj dobesedno ponavljanje tožbenih navedb v zvezi s potrebo po upoštevanju informacij o izvorni državi, ki so jih toženi stranki predložili tožnikovi pooblaščenci. Zato ne vsebuje nobenih bistveno novih, izvirno s tožničine strani oblikovanih dejanskih ali pravnih argumentov, zaradi česar jo je tudi po presoji sodišča mogoče ovrednotiti le kot drugo vlogo po tretji alineji 2. točke tarifne številke 30 OT.

12Glede na navedeno je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

13Sodišče je odločilo na podlagi pisnih vlog in pisnih dokazov na seji, saj sta se stranki pisno odpovedali glavni obravnavi (279.a člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

K II. točki izreka:

14Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri vsaka stranka krije svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.