VSL Sklep I Cpg 287/2023

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Toženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo toženkin ugovor zoper plačilni nalog z dne 31. 3. 2023.

2Zoper sklep se iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov pritožuje toženka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in o zadevi samo odloči, podredno pa, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, v vsakem primeru pa toženki povrne stroške pritožbenega postopka.

3Pritožba ni utemeljena.

4V konkretni zadevi je sporno, ali je toženka posredna proračunska uporabnica, ki je v celoti v lasti države, in tako v skladu s prvim odstavkom 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) oproščena plačila sodne takse na podlagi zakona.

5Posredni uporabniki državnega ali občinskega proračuna so v skladu s prvim odstavkom 3. člena Pravilnika o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov (v nadaljevanju Pravilnik) pravne osebe: 1.) ki so organizirane v pravno organizacijski obliki javni zavod, javna agencija ali javni sklad; 2.) katerih ustanovitelj in lastnik je država oziroma občine; 3.) ki izvajajo javno službo, dejavnost v javnem interesu ali druge naloge, s katerimi se izvajajo javne funkcije in 4.) ki sredstva za financiranje pridobivajo iz državnega ali občinskih proračunov, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ali Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in drugih virov.

6Toženka v pritožbi trdi, da jo je mogoče subsumirati pod več zgoraj navedenih točk. Pojasnjuje, da je njena ustanoviteljica in lastnica država ter da izvaja javno službo, na podlagi česar naj bi jo bilo, kljub temu, da ni vpisana v register proračunskih uporabnikov, možno šteti za proračunskega uporabnika. Zavzema se za smiselno uporabo 10. člena ZST-1 in 3. člena Pravilnika.

7Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da so pogoji v prvem odstavku 3. člena Pravilnika določeni kumulativno. Že odsotnost enega pomeni, da toženka ni posredna proračunska uporabnica. Smiselna uporaba določbe, za katero se zavzema pritožnica, da bi se upoštevali le nekateri izmed navedenih pogojev, ne pride v poštev.

8V skladu s 1. točko prvega odstavka 3. člena Pravilnika so posredni proračunski uporabniki le pravne osebe, ki so organizirane v pravno organizacijski obliki javnega zavoda, javne agencije ali javnega sklada. To pomeni, da se med posredne proračunske uporabnike v lasti države ne uvrščajo gospodarske družbe.¹ Ker je toženka organizirana v pravnoorganizacijski obliki delniške družbe, ni posredna proračunska uporabnica. Prav tako toženka priznava, da ni v 100 % lasti države. Glede na navedeno toženka ne izpolnjuje pogojev po 10. členu ZST-1 in tako ni oproščena plačila sodne takse na podlagi zakona.

9Po obrazloženem in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1), je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). O pritožbi zoper sklep je na podlagi prvega odstavka 366. a člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 odločila sodnica posameznica.

10Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato mora sama kriti svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

¹ Glej Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (ZST-1D), EVA: 2019-2030-0012, Poročevalec DZ, 30. 9. 2021, str. 9–10. Prim. tudi tretji odstavek 3. člena Pravilnika, ki določa, da se kot posredni uporabnik državnega ali občinskega proračuna ne šteje pravna oseba, ki je organizirana kot delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo, javni gospodarski zavod, ali v drugi pravnoorganizacijski obliki, čeprav ima v firmi besedo zavod, sklad ali agencija.