VSK Sklep VII Kp 59537/2022

I. Pritožba pooblaščenke oškodovanke se kot neutemeljena zavrne.

1Sodnica za mladoletnike pri Okrožnem sodišču v Kopru je z izpodbijanim sklepom na podlagi 475. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ustavila pripravljalni postopek zoper obdolženega A. A., rojenega [...], zaradi dveh kaznivih dejanj spolnega napada na osebo mlajšo od 15 let po prvem odstavku 173. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP je stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP naložila v breme proračuna Okrožnega sodišča v Kopru.

2Zoper sklep se pritožuje mladoletna oškodovanka B. B. po svoji pooblaščenki. Ta uveljavlja vse pritožbene razloge v smislu prvega odstavka 370. člena ZKP, sodišču druge stopnje pa predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodnica za mladoletnike je ustavila pripravljalni postopek zoper mladoletnega A. A. (v nadaljevanju mladoletnik), ker se je strinjala s predlogom državne tožilke za ustavitev postopka iz razloga izključitve protipravnosti. To odločitev pa pritožnica izpodbija z očitkom, da sodnica ni obrazložila, zakaj se strinja, da je protipravnost izključena, saj je ta po zakonu mogoča iz več razlogov. Ker oškodovanki predhodno predlog državne tožilke ni bil vročen, tako izpodbijanega sklepa ni bilo mogoče preizkusiti.

5Sodišče druge stopnje se strinja s pritožnico, da izpodbijani sklep ni obrazložen. Kadar državni tožilec v postopku proti mladoletniku predlaga ustavitev pripravljalnega postopka, ima sodnik za mladoletnike na voljo dve možnosti. Če se ne strinja s predlogom, v smislu drugega odstavka 475. člena ZKP zahteva, da o predlogu odloči senat za mladoletnike višjega sodišča. Razumljivo je, da bo v takem primeru sodnik obrazložil, zakaj se ne strinja s predlogom tožilca, saj drugače sodišče druge stopnje njegovega mnenja ne more preizkusiti. Enako velja tudi za primer, ko se sodnik za mladoletnike strinja s predlogom za ustavitev, saj ima v takem primeru oškodovanec pravico do pritožbe. Ker ZKP ne določa, da se predlog tožilca za ustavitev postopka predhodno predloži tudi oškodovancu, se bo ta z razlogi razumljivo lahko seznanil šele po prejemu sklepa, zaradi česar mora biti ta tudi obrazložen.

6Ne glede na povedano pa izpodbijanega sklepa ni treba razveljaviti. Državna tožilka je predlog za ustavitev postopka utemeljila z okoliščinami, ki izključujejo pregon in sicer, da dejanje ni protipravno, ker je bilo storjeno z osebo primerljive starosti in ker ustreza stopnji njene duševne in telesne zrelosti. Ta isti razlog pa je naveden tudi v izreku izpodbijanega sklepa in je zato iz njega razvidno, zakaj je bil postopek ustavljen. Ker gre za posebno obliko izključitve protipravnosti, ki je določena v petem odstavku 173. člena KZ-1, te ni mogoče enačiti z drugimi oblikami izključitve protipravnosti, temveč je treba oceniti le, ali so izpolnjeni pogoji, kot jih predpisuje navedena zakonska določba. Primerljiva starost in stopnja duševne in telesne zrelosti sta stvar dejanskega stanja in v konkretnem primeru nedvomno podana tako, da posebne obrazložitve niti ne potrebujeta. Kot izhaja iz podatkov spisa, sta mladoletnik in oškodovanka vrstnika, skoraj enake starosti (mladoletnik je 8 mesecev starejši od oškodovanke), ki sta se družila v času poletnih počitnic, glede na njune navedbe v postopku ter spisovne podatke pa med njima ne izhaja morebitno odstopanje tako v duševni kot telesni zrelosti. Da bi takšno razhajanje morebiti bilo podano pa ne zatrjuje tudi pritožnica, iz česar sledi, da se ta z zakonskimi pogoji za izključitev protipravnosti strinja.

7Pritožba v nadaljevanju opozarja na nesprejemljivost mladoletnikovega početja, ki je oškodovanko nagovoril k spolnemu odnosu, čeprav tega sama ni hotela in je zato prekršil meje dovoljenega in dopustnega. Ustavitev postopka mu zato podaja napačno sporočilo o dopustnosti posega v spolno integriteto drugih in če je bil pri 15-ih letih sposoben izvesti spolni napad, se postavlja vprašanje, česa je danes zmožen storiti z žensko. Na drugi strani pa ustavitev postopka za oškodovanko pomeni sporočilo, da je nedovoljen poseg v njeno spolno integriteto nekaznovan oziroma celo nagrajen, saj bo mladoletnik dobil še dodatni elan za svoje početje.

8Glede na zakonsko možnost, da se postopek proti mladoletniku lahko nadaljuje tudi v primeru, ko tožilec predlaga ustavitev postopka, je sodišče druge stopnje presojalo tudi utemeljenost povzetih pritožbenih navedb. Ugotovilo pa je, da te ne ustrezajo ugotovljenemu dejanskemu stanju in celo izpovedbi mladoletne oškodovanke same. Res je, da je ta izpovedala, da je mladoletniku dejala, da še ni pripravljena na spolni odnos in da si ga ne želi, dejstvo pa je, da je pri poskusu spolnega občevanja tudi sama aktivno sodelovala in se mladoletniku ni uprla. Iz njene izpovedbe sicer izhaja, da ni imela možnosti, da bi se mu izmuznila in da jo je bilo strah, da ji ne bo storil kaj hujšega, vendar pa je na drugi stani na izrecno vprašanje odgovorila, da ji mladoletnik ni grozil, niti do nje ni bil fizično grob. Iz tega sledi, da je v spolni odnos, čeprav se z njim ni strinjala, pristala, upoštevajoč tudi, da je do mladoletnika gojila določeno simpatijo, ki pa je bila obojestranska. Strinjati se je zato z ugotovitvijo državne tožilke v predlogu za umik pripravljalnega postopka, da je pri njima šlo za sporazumno "razvojno eksperimentalno spolnost" in nikakor ne, kot trdi pritožba, za brezobziren mladoletnikov spolni napad, ki terja nujno represijo. Pritožnica pri stigmatizaciji mladoletnika kot nevarnega spolnega nasilneža močno, pa tudi nekorektno pretirava, saj ne upošteva vseh okoliščin, ki izhajajo iz oškodovankine izpovedbe, pa tudi, da se je za dejanje izvedelo leto dni po dogodku in da oškodovanka dejanja sama niti ni hotela naznaniti. Glede na to, da je bil mladoletnik tisti, ki po dejanju zanjo ni bil več zainteresiran, po oceni sodišča druge stopnje ni mogoče izključiti možnosti, da se je oškodovanka res čutila prevarano in da je dogodek laično štela kot posilstvo, čeprav v resnici v spolno dejanje ni bila prisiljena. Na drugi strani pa pri mladoletniku tudi sedaj, po poteku več kot dveh let po dejanju, niso bili ugotovljeni vzorci morebitnega nasilnega vedenja, saj kot izhaja iz poročila CSD Južne Primorske, gre za urejenega mladostnika, ki se šola in živi v normalnem družinskem okolju. Zato se izpodbijana odločitev glede na vse obrazloženo tudi s tega vidika izkaže kot povsem pravilna. Posledično je zato sodišče druge stopnje pritožbo pooblaščenke oškodovanke na podlagi četrtega odstavka 302. člena ZKP kot neutemeljeno zavrnilo.