UPRS Sodba II U 401/2022-7

Tožbi se ugodi in se odločba Okrožnega sodišča v Murski Soboti št. Bpp 602/2022-2 z dne 5. 10. 2022 odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Iz izpodbijane odločbe

1Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Murski Soboti (v nadaljevanju: organ za BPP) prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev predloga za dopustitev revizije ter revizije zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cp 1140/2022 z dne 25. 8. 2022 zavrnil in odločil, da se tožniku brezplačna pravna pomoč ne dodeli.

2V obrazložitvi odločbe organ za BPP pojasnjuje, da je tožnik v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki je bila prejeta dne 30. 9. 2022, zaprosil, da se mu brezplačna pravna pomoč dodeli za vložitev zahtevka za revizijo zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cp 1140/2022 z dne 25. 8. 2022. Po pregledu zadeve je organ za BPP ugotovil, da je Okrožno sodišče v Ljubljani s sklepom opr. št. P 622/2021-3 z dne 22. 3. 2022 tožbo prosilca zavrglo, ker je ugotovilo, da ob vložitvi tožbe prosilec ni predložil potrdila o neuspeli mirni rešitvi spora v predhodnem postopku s toženko, kar pomeni, da ni izpolnil procesne predpostavke za vložitev tožbe zoper toženo Republiko Slovenijo. Zoper omenjeni sklep je prosilec vložil pritožbo in jo nato, še preden je sodišče o njej odločilo, umaknil. Višje sodišče v Ljubljani je zato dne 25. 8. 2022 izdalo sklep opr. št. II Cp 1140/2022, s katerim je ugotovilo, da je bila pritožba umaknjena.

3V skladu s 367.a členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) je revizija dovoljena le, če jo dopusti sodišče, in sicer iz sledečih razlogov: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; ali, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; ali, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna. Po ugotovitvi organa za BPP v obravnavanem primeru ne gre za nobenega od navedenih razlogov.

4Pri tehtanju verjetnosti izgleda prosilca za uspeh organ za BPP ugotavlja, da je verjetnost, da bi prosilec uspel z revizijo, manjša kot pa verjetnost, da ne bi uspel, saj v obravnavanem primeru ne gre za nobenega od zakonsko določenih razlogov po 367.a členu ZPP. S sklepom, zoper katerega želi prosilec vložiti zahtevek za revizijo, je bilo namreč ugotovljeno zgolj to, da je pritožba umaknjena, umaknil pa jo je sam prosilec. Zadeva zato nima verjetnega izgleda za uspeh, zaradi česar prosilcu brezplačne pravne pomoči po prvi alineji prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) ne bi bilo utemeljeno in razumno odobriti.

Tožbene navedbe

5Zoper navedeno odločitev je tožnik v upravnem sporu vložil tožbo, v kateri organu očita, da je pri odločanju spregledal razlog, zaradi katerega želi vložiti zahtevo za revizijo. Meni, da si je organ razloge, zaradi katerih je njegovo prošnjo zavrnil, preprosto izmislil. Če bi namreč organ prebral prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči skupaj s priloženo dokumentacijo, predvsem pa njegovo pritožbo, poslano Vrhovnemu sodišču RS dne 22. 9. 2022, bi namreč moral ugotoviti, da je prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči vložil zaradi oderuških sodnih stroškov, ki so mu bili naloženi v plačilo v postopku, ki se je vodil pod opr. št. II Cp 1140/2022 z dne 25. 8. 2022 in zaradi očitnega nesporazuma, do katerega je pri vložitvi pritožbe zoper izdani sklep prišlo med njim in njegovim pravnim zastopnikom. Zadeva zato ni tako nerazumna, kot to v obrazložitvi odločbe ugotavlja organ za BPP.

6Pojasnjuje, da je po vložitvi pritožbe zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cp 1140/2022 zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči in o tem obvestil svojega pravnega zastopnika. Zaradi 15-dnevnega roka za vložitev pritožbe se je njegov pravni zastopnik samovoljno in brez njegove vednosti odločil, da bo zoper sklep višjega sodišča vložil pritožbo - in to še preden je prejel odločbo, s katero je bilo odločeno o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Odločbo o tem, da se mu brezplačna pravna pomoč zoper sklep višjega sodišča ne dodeli, je tožnik prejel po preteku pritožbenega roka, kar pomeni, da bi lahko pritožbeni rok zamudil, kolikor bi čakal na odločbo organa za brezplačno pravno pomoč.

7Zadeva, v zvezi s katero je zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči, se nanaša na zelo pomembno pravno vprašanje iz vidika zagotavljanja pravne varnosti, enotne uporabe prava, vprašanje pa je pomembno tudi za razvoj prava preko sodne prakse, zaradi česar je postopek revizije po mnenju tožnika nujno potreben in skladen s 367.a členom ZPP. Glede vlaganja pritožb v takšnih in podobnih primerih namreč sodne prakse še ni. Tako odvetniki in njihove stranke ne vedo, ali naj počakajo na odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, ali pa naj pritožbo vložijo v roku, zapisanem v pravnem pouku sodne odločbe. Kot dodaja tožnik, pritožbe zoper sklep ne bi vložil, če bi mu bila pravočasno vročena odločba o tem, da se mu brezplačna pravna pomoč zaradi vložene pritožbe zoper sklep višjega sodišča ne dodeli.

8Kot ugotavlja tožnik, organ za BPP v obrazložitvi izpodbijane odločbe tudi ni ugotavljal, ali je zadeva pomembna za njegov osebni in socialnoekonomski položaj. Ker je prejemnik denarne socialne pomoči, bi plačilo oderuških sodnih stroškov v višini 612,00 EUR grobo poseglo v njegovo zmožnost preživljanja.

9Iz opisanih razlogov tožnik sodišču predlaga, naj tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi.

10Toženka na tožbo ni odgovorila, sodišču pa je poslala upravni spis.

Sodna presoja

11Tožba je utemeljena.

12Predmet sodne presoje v upravnem sporu je odločba, s katero je organ za BPP zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ker ni izpolnjen pogoj iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, saj prosilec po ugotovitvi organa očitno ni izkazal dejstev oziroma okoliščin, iz katerih bi izhajali verjetni izgledi za uspeh postopka s predlogom za dopustitev in vložitev revizije.

13Po prvem odstavku 24. člena ZBPP se pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, pri čemer se ugotavlja predvsem, ali zadeva ni očitno nerazumna oziroma ali ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in ali je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Drugi pogoj (pomen zadeve za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj) organ presoja, ko ugotovi, da je izpolnjen prvi pogoj (da zadeva ni očitno nerazumna in da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh).

14V obravnavanem primeru je organ za BPP presodil, da tožnik vsebinskega kriterija iz 24. člena ZBPP ne izpolnjuje, saj želi zahtevo za revizijo vložiti zoper ugotovitev sodišča o umiku pritožbe, zaradi česar zadeva po mnenju organa nima verjetnega izgleda za uspeh. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe torej izhaja, da je organ štel, da tožnik za brezplačno pravno pomoč prosi zaradi predloga za dopustitev revizije, ki ga želi vložiti zoper I. točko izreka sklepa Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cp 1140/2022, s katero je bilo ugotovljeno, da je pritožba, vložena zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. P 622/2021-3 z dne 22. 3. 2022, umaknjena. Takšno presojo je organ za BPP opravil na podlagi navedbe tožnika v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, v kateri je tožnik (v rubrikah obrazca „Pravna zadeva“ ter „Navedba želene vrste, oblike in obsega brezplačne pravne pomoči“) navedel, da za brezplačno pravno pomoč prosi za vložitev zahtevka za revizijo postopka zoper sklep Višjega sodišča P 622/2021-3 z dne 25. 8. 2022 zaradi oderuštva. Prošnji je tožnik priložil sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cp 1140/2022 z dne 25. 8. 2022 ter poziv št. II R 106/2022 z dne 26. 9. 2022, ki ga je Vrhovno sodišče RS poslalo tožniku in ga v njem pozvalo, naj v roku 8 dni sodišče obvesti, ali naj vlogo, poimenovano kot „pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. P 622/2021-III“, ki jo je dne 23. 9. 2022 poslal sodišču, glede na vsebino šteje kot predlog za dopustitev revizije.

15Tožnik, ki pred izdajo izpodbijane odločbe ni bil pozvan k dopolnitvi prošnje in v postopku tudi ni imel možnosti kakršnekoli izjave, v tožbi izpodbijani odločitvi nasprotuje in smiselno zatrjuje, da predloga za dopustitev revizije ni želel vložiti zaradi odločitve, vsebovane v I. točki izreka sklepa (to je zaradi ustavitve postopka), ampak zaradi odločitve, vsebovane v II. točki izreka, s katero mu je Višje sodišče v Ljubljani naložilo, da mora toženki povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 612,00 EUR, v primeru zamude pa tudi zakonske zamudne obresti. Tožnik je tožbi v dokaz svojih navedb priložil vlogo z dne 22. 9. 2022, ki jo je poslal Vrhovnemu sodišču RS, naslovljeno kot „pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. P 622/2021-III“, iz katere izhaja, da tožnik nasprotuje sklepu Višjega sodišča v Ljubljani z dne 25. 8. 2022 zgolj v II. točki izreka, to je v delu, v katerem je sodišče tožniku zaradi umika pritožbe naložilo v plačilo „oderuške“ stroške postopka v višini 612,00 EUR. Tožbi je tožnik priložil tudi vlogo z dne 6. 10. 2022, s katero je odgovoril na poziv Vrhovnega sodišča RS z dne 26. 9. 2022 in pojasnil, naj sodišče njegovo vlogo šteje kot predlog za dopustitev revizije, v vlogi pa je tožnik tudi navedel sporno pravno vprašanje v smislu 367.a člena ZPP in pojasnil njegov pomen za sodno prakso.

16Ker je iz upravnega spisa razvidno, da je tožnik prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči priložil tudi poziv št. II R 106/2022 z dne 26. 9. 2022, iz katerega izhaja, da je tožnik pri Vrhovnem sodišču RS takrat že vložil vlogo, ki bi jo po vsebini bilo mogoče šteti za predlog za dopustitev revizije, bi si organ za BPP moral pred odločitvijo po uradni dolžnosti priskrbeti podrobnejše podatke o zadevi, v zvezi s katero je tožnik zaprosil za brezplačno pravno pomoč, pred izdajo izpodbijane odločbe pa bi moral organ tožnika tudi pozvati, naj podrobneje pojasni, zoper kateri del odločitve sodišča (točko I ali II izreka) želi vložiti predlog za dopustitev revizije in katero pravno vprašanje v smislu določbe 367.a člena ZPP konkretno želi tožnik v zvezi z izpodbijano odločitvijo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cp 1140/2022 z dne 25. 8. 2022 zastaviti Vrhovnemu sodišču RS. Z namenom, da se celovito in pravilno ugotovi dejansko stanje, ki je pomembno za odločitev, namreč zakon organu za BPP daje pooblastilo, da si tudi sam po uradni dolžnosti (tudi pri sodiščih), če oceni, da je to potrebno, pridobi vse podatke o zadevi, v zvezi s katero prosilec prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči (prvi odstavek v zvezi z drugim odstavkom 33. člena ZBPP), v primeru nepopolne in nejasne prošnje, pa mora organ stranko tudi pozvati k odpravi pomanjkljivosti in ji omogočiti, da se izjavi o dejstvih, ki so pomembna za odločitev.

17Glede uporabe 367a. člena ZPP ob presoji verjetnega izgleda za uspeh zadeve pa sodišče še pripominja, da se lahko po omenjeni določbi revizija v splošnem dopusti, če sodišče ugotovi, da je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko prakse (prvi stavek), pri čemer zakon v nadaljevanju zgolj primeroma našteva tri situacije (primere pravnih vprašanj), ki dopuščajo dopustitev revizije, kar pomeni, da lahko sodišče revizijo dopusti tudi v drugih primerih, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v splošni določbi iz prvega stavka omenjenega člena.

18Ker organ za BPP pred odločitvijo ni dopolnil nejasne in nepopolne tožnikove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, sam pa si tudi ni priskrbel nobenih podatkov o zadevi, v zvezi s katero tožnik prosi za dopustitev revizije, je ostalo dejansko stanje zadeve nejasno in nepopolno ugotovljeno. Zato je sodišče tožbi na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo organu v ponovni postopek. Organ za BPP bo moral v postopku pred ponovno odločitvijo o tožnikovi prošnji upoštevati mnenje sodišča glede vodenja postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) in popolno ter pravilno ugotoviti dejansko stanje, ki je ključno za pravilno in zakonito odločitev.

19Sodišče je v zadevi odločilo na seji, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena tega zakona, v upravnem sporu pa tudi ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).