VSL Sklep Cst 161/2023

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, (1) da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice na nepremičnini: notranje parkirno mesto ID znak 0000-0000-78, v celoti (delež 1/1), (2) v korist osebe: A. A.

2Upnik B. B. je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3Upravitelj je na pritožbo odgovoril.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je izdalo izpodbijani sklep na podlagi drugega odstavka 342. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Navedlo je, da je upravitelj s kupcem 6. 3. 2023 sklenil pogodbo o prodaji nepremičnine, navedene v izreku tega sklepa in vložil predlog za izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu ter mu priložil listino, iz katere izhaja, da je kupec plačal celotno kupnino po prodajni pogodbi. Zato je sodišče z izpodbijanim sklepom odločilo, da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca.

6Pritožnik trdi, da je stečajni upravitelj že pred izvedbo prodaje na dražbi in že pred razpisom dražbe točno vedel, da parkirna mesta, ki jih je dal v prodajo, tako tudi nepremičnina ID znak 0000-0000-78, pripadajo in so last lastnikov apartmajev počitniškega naselja ... Tako naj bi vedel tudi, da je navedena nepremičnina v posesti pritožnika kot lastnika apartmaja v navedenem počitniškem naselju ter da je tako kot ostali lastniki apartmajev v tem naselju tudi pritožnik s prodajno pogodbo za apartma kupil tudi parkirno mesto in ga plačal ter ga tudi prejel izročenega v posest. Upravitelj naj bi torej natančno vedel, da v prodajo daje nepremičnino, ki ni last stečajnega dolžnika ter da je zemljiškoknjižno stanje napačno. Očita mu, da niti upravnika nikoli ni obveščal ali pozival k ureditvi zemljiškoknjižnega stanja niti pritožniku kot bonitarnemu lastniku nepremičnine ni izstavil zemljiškoknjižnega dovolila za nepremičnino, ki je bila predmet prodaje.

7Upravitelj je v odgovoru na pritožbo navedel, da je pred vložitvijo predloga prodaje potencialne lastnike, med njimi tudi upnika, pisno pozval k prijavi izločitvene pravice. V zvezi z navedbo pritožnika, da naj bi vedel, da je nepremičnina pritožnikova in da že to vedenje upravitelja zadostuje za nezakonitost prodaje oziroma ugoditev pritožbi, pa je pojasnil, da je v tem stečajnem postopku vse izločitvene pravice, ki so bile v enakih dejanskih in pravnih okoliščinah prijavljene na parkirnih mestih v isti parkirni hiši, prerekal, pri čemer nobeden izmed izločitvenih upnikov doslej še ni bil uspešen v pravdnih postopkih, ki so sledili prerekanju. Prišlo pa je tudi do dveh meritornih odločitev, kjer sta bila zahtevka izločitvenih upnikov pravnomočno zavrnjena (prim. sodbo Višjega sodišča v Kopru Cpg 5/2021 z dne 25. 2. 2021).

8Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je prodaja zgoraj navedene nepremičnine opravila na podlagi pravnomočnega sklepa o prodaji St 0000 z dne 17. 11. 2022 ter uspešne spletne elektronske dražbe v sistemu eBorza z dne 1. 3. 2023. Upravitelj je sklenil prodajno pogodbo s kupcem A. A. Ker je bila ocenjena vrednost nepremičnine, ki je bila prodana na javni dražbi, nižja od 100.000 EUR, soglasje sodišča k prodajni pogodbi skladno s šestim odstavkom 341. člena ZFPPIPP ni bilo potrebno. Upravitelj je v predlogu za izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu po drugem odstavku 342. člena ZFPPIPP navedel, da je kupec poravnal celotno kupnino po prodajni pogodbi, popravek odbitka na dodano vrednost pri osnovnih sredstvih, stroške prodaje ter davek na promet nepremičnin. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice na nepremičnini v korist A. A. in izdalo izpodbijani sklep.

9ZFPPIPP v 299. členu določa, da morajo upniki v stečajnem postopku prijaviti svoje izločitvene pravice, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, v treh mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka. Če upnik zamudi rok za prijavo izločitvene pravice, izločitvena pravica ne preneha. Če zaradi nepravočasne prijave izločitvene pravice upravitelj v skladu z zakonom proda premoženje, ki je predmet izločitvene pravice, izločitveni upnik izgubi izločitveno pravico, lahko pa zahteva, da se mu plača denarni znesek, dosežen s prodajo tega premoženja, zmanjšan za stroške v zvezi s prodajo.¹ Zaradi zamude s prijavo izločitveni upnik izgubi izločitveno pravico in pravico do plačila denarnega zneska iz petega odstavka 299. člena ZFPPIPP, če te pravice ne prijavi do objave načrta prve splošne razdelitve.

10Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožnik prijavil izločitveno pravico na parkirnem mestu, ki je predmet izpodbijanega sklepa, 23. 3. 2023, kar je po tem, ko je upravitelj s kupcem že sklenil pogodbo o prodaji nepremičnine. Izločitvena pravica upnika na navedenem parkirnem mestu je glede na navedeno prenehala (peti odstavek 299. člena ZFPPIPP). Ob povedanem ni mogoče slediti pritožniku, da bi moralo sodišče prve stopnje počakati z izdajo izpodbijanega sklepa do preizkusa izločitvene pravice.

11Pritožnik tudi ne more uspeti z navedbami, da je upravitelj prodajo izvedel kljub vednosti in zavedanju, da prodaja nekaj, kar ne pripada stečajnemu dolžniku. Upnik je bil namreč z oklicem o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom, ki je bil objavljen na spletnih straneh AJPES 21. 6. 2012, pozvan k prijavi izločitvene pravice, prijavil pa jo je šele čez deset let. Posledice svojega neskrbnega ravnanja mora zato nositi sam.

12Sodišče prve stopnje je glede na navedeno, po ugotovitvi, da je kupec plačal celotno kupnino po prodajni pogodbi, utemeljeno izdalo izpodbijani sklep na podlagi drugega odstavka 342. člena ZFPPIPP.

13Pritožba se ob povedanem izkaže kot neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je ta uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

¹ To je v danem primeru upnik podrejeno tudi predlagal.