VSRS Sklep I R 50/2023

Predlog se zavrne.

1Predlagatelj je v pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 22. 12. 2022 hkrati podal še „predlog za delegacijo Višjega sodišča v Ljubljani“. V vlogi navaja, da je dolgoletna žrtev Višjega sodišča v Ljubljani, zato Vrhovno sodišče lepo prosi, da preuči vse odločbe, ki mu jih je od leta 1996 duševno bolnemu in brez pravice do odvetnika izdajalo Višje sodišče v Ljubljani ter mu dodeli nepristransko in pošteno pritožbeno sodišče.

2Predlog ni utemeljen.

3Vrhovno sodišče uvodoma pojasnjuje, da je v sklepu II DoR 341/2015 z dne 7. 1. 2016 zavzeto stališče, da vloga poslovno nesposobne osebe nima pravnih učinkov in zato o njej ni mogoče vsebinsko odločati. Kot je bilo predlagatelju pojasnjeno (na primer) že v sklepu I R 79/2018 z dne 24. 5. 2018, je postopek, kakršen je v teku, izjema, zato je Vrhovno sodišče predlog vsebinsko obravnavalo.

4Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). „Drugi tehtni razlogi“, ki lahko utemeljujejo prenos pristojnosti po 67. členu ZPP, so po ustaljeni sodni praksi tudi okoliščine, ki bi lahko vzbujale dvom o nepristranskosti sodišča. Predlagatelj zgolj pavšalno zatrjuje, da je žrtev Višjega sodišča v Ljubljani, zaradi česar prosi Vrhovno sodišče, naj mu dodeli nepristransko sodišče.

5Predlog je vsebinsko prazen, podprt zgolj s predlagateljevo nejevoljo, ki jo že dolga leta goji in krepi do Višjega sodišča v Ljubljani. Da se je medtem zamenjala že cela generacija sodnikov, pri njegovem odnosu ne igra nikakršne vloge. Gre za vzorec vloge, kakršno je že v številnih drugih zadevah na podlagi 67. člena ZPP pred Vrhovnim sodiščem sprožil isti predlagatelj. Tudi tokrat je zato Vrhovno sodišče njegov predlog zavrnilo.