UPRS Sodba IV U 225/2019-25

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Prvostopni organ Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju ARSKTRP) je izdala odločbo, v kateri je zavrnila vlogo tožnika za podporo za prestrukturiranje vinogradov. Odločila je, da pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve in da niso nastali posebni stroški. Pojasnila je, da je tožnik na podlagi prvega odstavka 5. člena Uredbe o izvajanju podpornega programa v vinskem sektorju¹ (v nadaljevanju Uredba) pridelovalec, ki želi uveljavljati podporo za prestrukturiranje med 1. aprilom in 15. junijem pred tržnim letom iz točke (d) 6. člena Uredbe 1308/2013/EU (v nadaljevanju vinsko leto), v katerem se začne izvajati prestrukturiranje in pošlje AKTRSP vlogo za podporo za prestrukturiranje. Skladno s prvim odstavkom 7. člena Uredbe pošlje pridelovalec AKTRSP izjavo o uveljavljanju podpore. Glede na Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju podpornega programa v vinskem sektorju² ta v 17. členu predhodnih in končnih določb omogoča, da se vloga za podporo za prestrukturiranje vinogradov lahko odda tudi za prestrukturiranje, za katere je ukrep posaditev cepljenk izveden v vinskem letu 2017/2018 (od 1. 8. 2017 do 31. 7. 2018). ARSKTRP je v postopku obravnave vlog preverila vinsko leto sajenja trt v vinogradu številka GERK 1234567 v register kmetijskih gospodarstev. Iz podatkov registra je ugotovila, da so bile trte vpisane 15. 6. 2017 oziroma v vinskem letu 2016/2017. Ker je tožnik prestrukturiranje izvedel že v vinskem letu 2016 in 2017 in ne v vinskem letu 2017 in 2018, ne izpolnjuje pogoja iz prvega odstavka 5. člena Uredbe, prav tako tudi ni izpolnil pogoja iz 17. člena prehodnih določb in zato je vlogo tožnika zavrnila.

2Pritožbo tožnika je drugostopenjski organ zavrnil in potrdil prvostopno odločitev. Izpostavlja, da je iz dokumentacije razvidno, da je pritožnik svojo vlogo vložil 14. 6. 2018, 14. 6. 2019 pa je vložil tudi izjavo o uveljavljanju podpore v skladu s 7. členom Uredbe. V nadaljevanju drugostopni organ ugotavlja, da je tožnik 17. 10. 2019 ponovno vpisal podatke o sadilnem materialu s podatki o sajenju 2018. Glede na zgodovinski vpogled sprememb sadilnega materiala za vinograd GERK 1234567 je razvidno, da je bil prvi vpis dne 15. 6. 2017 s podatki o letu sajenja 2017. Tožnik je zatrjeval, da je vinograd dejansko obnovil v letu 2016, v letu 2017 spomladi pa je vinograd ponovno zasadil s sadikami. Navedeno pomeni, da je vinograd obnavljal dvakrat, vendar pa podatkov za drugo zasaditev ni sporočil v register niti ni obvestil organa prve stopnje. Prvostopni organ je pri svoji odločitvi upošteval podatke, ki so bili razvidni iz registra. Skladno s Pravilnikom o registru pridelovalcev grozdja in vina³ je dolžan pridelovalec vse spremembe javiti v roku 30 dni od nastanka (12. člen). Nadalje pa 2. člen Uredbe določa, da se za izvajanje te Uredbe uporabljajo podatki, ki se vodijo v registru pridelovalcev grozdja in vina in registru kmetijskih gospodarstev. Ker torej tožnik ni poskrbel za pravočasen in pravilen vpis podatkov glede sadilnega materiala za vinograd, je organ prve stopnje pravilno odločil in svojo odločitev utemeljil na podatkih, kot so razvidni iz evidence. Podatek je pritožnik vpisal šele po izdaji odločbe in šele po vložitvi pritožbe, zaradi česar gre za nova dejstva in nove podatke, ki pa se ne morejo upoštevati, saj se skladno z določili 238. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) nova dejstva in novi dokazi lahko upoštevajo kot pritožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti na obravnavi. Prvostopni organ je tako pravilno zavzel stališče, da je bila obnova vinograda dejansko opravljena v letu 2016 in 2017.

3Tožnik vlaga tožbo zaradi pomanjkljive in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Izpostavlja, da je tožnik v laični pritožbi navajal, da je po tem, ko mu je dotedanji lastnik, katerega najemnik je bil glede predmetnega vinograda, ponudil vinograd v odkup, le tega popolnoma zemeljsko spremenil in v letu 2017 in 2018 dejansko izvedel zasaditev, in sicer tako, da je v manjši meri zasadil stare izpuljene cepljenke, v pretežni meri pa manjkajoče sukcesivno zasadil do spomladi 2018. Tožnik meni, da je v času odločanja prvostopnega organa izpolnjeval vse pogoje iz 5. člena Uredbe in 17. člena prehodnih določb Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe. Tožnik meni, da bi morala tožena stranka pri odločanju ugotoviti neskladje sama, ko je že drugostopni organ zaznal, da je tožnik vinograd obnavljal dvakrat, torej tudi leta 2018 in glede na laično pritožbo, ko je ugotovil neskladje z dejanskimi navedbami tožnika v vlogah in stanjem vpisov v registru in zaznal, da tožnik dejansko podaja navedbe, ki izpodbijajo domnevo, da je dejstvo zapisano v uradni evidenci tudi resnično. Tožnik je namreč takoj po izvedbi zasaditve začel s prizadevanji, da se podatki o registru spremenijo na dejansko stanje in vpiše leto sajenja 2018 in se je v ta namen trikrat v letu 2018 in 2019 oglasil na Upravno enoto Šmarje pri Jelšah (v nadaljevanju UE) in zahteval vpis v register, a je vsakič naletel na uradnico, ki je zamenjevala odsotno delavko in le ta ni uspela opraviti po tožniku zahtevane spremembe vpisa, ker aplikacija tega ni dovoljevala. Tožnik dokazuje, da dejansko ni opustil svoje dolžnosti vpisa v register, ravno nasprotno, prizadeval si je celo leto, hodil na UE večkrat, a je bilo šele po odločitvi na prvi stopnji ugotovljeno, zakaj delavke na njegovo zahtevo niso mogle opraviti ažurnega vpisa. Očitek, da ni opravil ažurne vpise, je neutemeljen in upravni organ ni upošteval vseh dejstev in dokazov, ki jih je imel pri odločanju na razpolago. Predlaga, da sodišče odpravi odločbo in zadevo vrne v ponovni postopek.

4Tožena stranka je v odgovoru na tožbo izpostavila, da je za izvajanje Uredbe bistveno, da v 2. členu določa, da se za izvajanje Uredbe uporabljajo podatki, ki se vodijo v registru pridelovalcev grozdja in vina in registru kmetijskih gospodarstev in da je tožnik podatke o sadilnem materialu v register spremenil šele po izdaji izpodbijane odločbe. Četudi je tožnik vinograd obnavljal ponovno, za to v času odločanja na prvi stopnji ni bilo nobenih ustreznih dokazil. Prvič je organ izvedel za novo zasaditev v letu 2018 šele v pritožbi, vpis pa je tožnik uredil šele po izdaji odločbe in to več kot leto dni od zatrjevane obnove vinograda.

5Sodišče je na naroku za glavno obravnavo 16. 5. 2022, kjer je snemalo navedbe prisotne stranke in zaslišanje stranke ter priče, dalo strankam rok za ugovor zoper prepis zapisnika (v skladu s 125. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 22. členom Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Po podatkih sodnega spisa je bil prepis zvočnega posnetka glavne obravnave strankama vročen 18. 5. 2022, tožena stranka je zoper prepis vložila ugovor, o katerem je sodišče odločilo s sklepom z dne 24. 5. 2022. S tem je prepis postal dokončen. Sodišče je sodno odločbo izdalo 24. 5. 2022, to je po dokončnosti zapisnika o opravljenem naroku za glavno obravnavo.

6Sodišče je dokazne namene v dokaznem postopku vpogledalo in prebralo upravni spis (v prilogi B3 na CD-ju) ter predložene listine tožnika v prilogah od A2 do A4, predložene listine tožene stranke v prilogah od B1 do B3. Sodišče je v zadevi zaslišalo tudi tožnika A. A. ter predlagano pričo B. B.

K I. točki izreka:

7Tožba ni utemeljena.

8Izpodbijana odločba je po presoji sodišča pravilna in skladna s predpisi, na katere se sklicuje. Sodišče se strinja tudi z razlogi, s katerimi je odločitev utemeljena in z razlogi, s katerimi pritožbeni organ zavrne pritožbene ugovore, zato se po pooblastilu iz drugega odstavka 71. člena ZUS-1 nanje sklicuje in jih ne ponavlja.

9Tožnik zahteva podporo za prestrukturiranje vinograda za leto 2017/2018.

10Materialnopravna podlaga za odločanje je v določbah že citirane Uredbe. Ta v četrtem odstavku 4. člena določa, da lahko podporo za prestrukturiranje uveljavljajo pridelovalci, ki so nosilci kmetijskih gospodarstev v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, in ki: - skupaj s površino, za katero vlagajo zahtevo za podporo, obdelujejo najmanj 0,5 ha vinogradov, - vlagajo vlogo za podporo za prestrukturiranje strnjene površine, velike najmanj 0,1 ha, določene v skladu s prvim odstavkom 44. člena Izvedbene uredbe 2016/1150/EU, in - prestrukturirajo vinograd, za katerega je bilo izdano dovoljenje za ponovno zasaditev vinske trte ali dovoljenje za zasaditev vinske trte na podlagi pretvorbe pravice za obnovo vinograda v skladu z 68. členom Uredbe 1308/2013/EU, razen pri zamenjavi sort s precepljanjem. 5. člen Uredbe določa, da predelovalec, ki želi uveljavljati podporo za prestrukturiranje med 1. aprilom in 15. junijem pred tržnim letom s točke D6 Uredbe 1308/2013/EU, v katerem se začne izvajati prestrukturiranje, vloži v elektronski obliki na ARSKTRP vlogo za podporo za prestrukturiranje (prvi odstavek 5. člena Uredbe). V drugem odstavku 5. člena je navedeno, kaj mora ta vloga vsebovati. Nadalje je zahteva, da pridelovalec, ki je vložil vlogo za podporo za prestrukturiranje, v elektronski obliki vloži tudi izjavo o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje. Izjavo o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje se vloži v naslednjih dveh letih po vložitvi vloge, in sicer med 1. aprilom in 15. junijem. Za izjave, vložene pred 1. aprilom zadevnega leta, se šteje, da so vložene 1. aprila (prvi odstavek 7. člena Uredbe). 7. člen Uredbe v četrtem odstavku določa, če prestrukturiranje ob oddaji izjave o uveljavljanje podpore za prestrukturiranje še ni zaključeno, predelovalec zanj prejme podporo za prestrukturiranje v obliki predplačila, prestrukturiranje pa mora zaključiti do izteka veljavnosti dovoljenje za saditev vinske trte. V 2. členu Uredbe je zahteva, da se za izvajanje te Uredbe uporabljajo podatki, ki se vodijo v registru predelovalcev grozdja in vina in registru kmetijskih gospodarstev. Upravičenec mora imeti najpozneje en dan pred oddajo vloge za podporo na podlagi te Uredbe urejeno stanje v registru kmetijskih gospodarstev, če je zavezan vpisu vanj.

11Glede vpisovanja v register pridelovalcev grozdja in vina je omeniti, da to materijo ureja Pravilnik o registru pridelovalcev grozdja in vina⁴ (v nadaljevanju Pravilnik), ki v 12. členu zahteva, da mora pridelovalec upravni enoti sporočiti vsako spremembo podatkov iz 7. člena⁵ tega pravilnika v 30 dneh od nastanka spremembe, razen sprememb podatkov, ki se vodijo v drugih uradnih evidencah, in se v register povzamejo po uradni dolžnosti. 8. člen pa pravi, da je zavezanec za prijavo podatkov iz prejšnjega člena pridelovalec, razen podatkov iz četrte alinee 3. točke pod a), tretje alinee 3. točke pod b) in 4. točke prejšnjega člena ter podatkov, ki jih upravna enota povzame iz drugih zbirk podatkov.

12Na tem mestu je tako zavrniti tožbeni očitek, da bi morala tožena stranka glede na dejstva, ugotovljena v postopku, ugotoviti, ali je dejstvo, vpisano v uradni evidenci, resnično. Zavezanec za vpis relevantnih dejstev v register je glede na določbo 8. člena Pravilnika tožnik, in ta bi moral glede na 12. člen Pravilnika ažurno poskrbeti za opravo vpisov, na katerega se vežejo njegove pravice.

13Bistveni tožbeni razlog tožnika v konkretni zadevi je, da je želel urediti stanje v registru, pa zaradi težav organa, in sicer UE, ni uspel urediti vpisa v register in zaradi česar je to storil šele kasneje. Tožnik v bistvenem torej zatrjuje, da ni v njegovi sferi odgovornost za neurejeno stanje v registru kmetijskih gospodarstev oziroma registru predelovalcev grozdja in vina, oziroma da ni opustil svoje dolžnosti vpisa v register.

14Da tej njegovi navedbi ni slediti, je delno nakazal že sam tožnik v svoji izpovedbi, ko je dejal, da je bil bolan in da zadev ni pravočasno uredil. Da pa krivda ni na UE, pa je jasno izpovedala zaslišana priča B. B., ki je urejala zadeve tudi za tožnika na UE. Ta je po mnenju sodišča verodostojno pojasnila, da je register bil zelo natančno programiran, da mora biti najprej izdano dovoljenje o vinski trti, nato pa se lahko spreminjajo podatki o zasaditvi. Če pa dovoljenje ni izdano, pa v registru ni mogoče dodatno vpisovati zadev za zasaditev.

15V zadevi je sodišče z vpogledom v upravni spis ugotovilo, da je tožnik vložil vlogo za podporo za preusmeritev vinogradov 14. 6. 2016, ki jo je ARSKTRP prejela 18. 6. 2018. V vlogi se je tožnik skliceval na dovoljenje št. 330-2685/2015-2 ter navedel površino prestrukturiranja 10297 m2. Vlogi je tožnik priložil dovoljenje za zasaditev vinske trte z dne 27. 12. 2016, iz katerega izhaja, da se tožniku pravica za obnovo vinograda, dodeljena z dovoljenjem za obnovo vinograda št. 330-2685/2015-2/MI, pretvori v dovoljenje za zasaditev vinske trte na površini 10297 m2. Zasaditev vinske trte se izvede na površini, ki je v obdelavi kmetijskega gospodarstva vlagatelja, in s sortami vinske trte, ki so priporočene ali dovoljene za vinorodni okoliš, znotraj katerega leži zadevna površina. Iz dovoljenja izhaja, da je njegov rok veljavnosti 31. 12. 2018.

16Iz upravnega spisa nadalje izhaja, da je tožnik vložil izjavo o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov0 14. 6. 2019 (skladno z zahtevo iz 7. člena Uredbe, ki zahteva, da se mora izjava vložiti, in sicer naslednjih dveh letih po vložitvi vloge).

17Iz dejanskega stanja zadeve po mnenju sodišča nedvoumno izhaja, da je tožnik na podlagi izdanega dovoljenja za prestrukturiranje (ki nosi datum 27. 12. 2016 in je veljalo do 31. 12. 2018) prestrukturiral vinograd v vinskem letu 2016/2017, saj je vpisal trte v register pridelovalcev vina in grozdja nesporno 15. 6. 2017. Tožnikova vloga za prestrukturiranje za tržno leto 2017/2018 je bila zavrnjena, ker vloge ni vložil med 11. 4. in 15. 6. pred tržnim letom 2016/2017, v katerem je začel izvajati prestrukturiranje (kot to zahteva prvi odstavek 5. člena Uredbe). Da pa je izvedel prestrukturiranje v dotičnem letu, pa se glede na določbo drugega odstavka 2. člena Uredbe dokazuje z urejenem stanju v registru kmetijskih gospodarstev. Tam pa je upravni organ ugotovil vpis 15. 6. 2017 in ne v letu 2018, ki bi kazalo na to, da je prestrukturiranje izvedel v letu 2018.

18Tožnik tako ni prejel podpore, ker vloge ni vložil pred tržnim letom pred izvedbo prestrukturiranja, ki je po podatkih bilo izvedeno 15. 6. 2017. Tožnik pa z ustreznimi vpisi v register ni izkazal kasnejšega prestrukturiranja. Tožnik je namreč želel v letu 2017/2018 dobiti podporo za prestrukturiranje v celotnem obsegu dovoljenja, torej za 10297 m2, kot je sam navedel v vlogi, čeprav je jasno in tudi sam navaja, da je v letu 2017 in 2018 dejansko izvedel zasaditev, in sicer tako, da je v manjši meri zasadil stare izpuljene cepljenke, v pretežni meri pa manjkajoče cepljenke sukcesivno zasadil do spomladi 2018, torej, da je del prestrukturiranja izvedel že v letu 2017. Dodati je še, da je ob prestrukturiranju vinograda v letu 2017 (in vpisom le tega v register 15. 6. 2017) opravil tisto prestrukturiranje, za katero mu je bilo izdano dovoljenje 27. 12. 2016. Za pridobitev podpore v nadaljnjem letu (torej leto 2017/2018 v obsegu 10297 m2) pa tožnik ni izkazal novega dovoljenja, kot to zahteva 4. člen Uredbe. Novo dovoljenje pa je podlaga za novo vložitev vloge in novo pridobitev podpore.

19Sodišče tako zaključuje, da tožnik ni uspel izkazati nepravilnosti ali nezakonitosti izpodbijane odločbe in zato je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

K II. točki izreka

20Ker je sodišče tožbo zavrnilo trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (25. člen ZUS-1).

¹ Uradni list RS, št. 38/16, 23/17, 76/17 in 35/18.
² Uradni list RS, št. 76/17 in 35/18.
³ Uradni list RS, št. 16/07, 62/09 in 4/16.
⁴ Uradni list RS, št. 16/07, 62/09 in 4/16.
⁵ 7. člen omenjenega Pravilnika določa, da se v register vpišejo podatki: 1. o pridelovalcih: - številka kmetijskega gospodarstva, v okviru katerega se obdelujejo vinogradi oziroma prideluje mošt, vino in drugi proizvodi, in se povzame iz registra kmetijskih gospodarstev, - osebno ime, naslov in davčna številka pridelovalca, ki se povzame iz evidence subjektov, ki se vodi v skladu s predpisom, ki ureja kmetijstvo, - dejavnosti iz 5. člena tega pravilnika, - naslov vseh lokacij, kjer se opravljajo dejavnosti, za katere je vpisan v register, - številka in datum vpisa v register, datum spremembe vpisa v register in izbrisa iz registra, - podatki o dodeljenih pravicah za obnovo vinograda, v skladu s predpisom, ki ureja uravnavanje obsega vinogradniških površin; 2. o vinogradu: a) o zemljišču: - GERK, na katerem je vinograd, ki se povzame iz registra kmetijskih gospodarstev, vključno z njegovim grafičnim prikazom, - površina GERK, ki se povzame iz registra kmetijskih gospodarstev, - pridelovalno območje, znotraj katerega je vinograd: vinorodna dežela, vinorodni okoliš, in če obstajajo: vinorodni podokoliš, vinorodni ožji okoliš, vinorodni kraj, vinorodna lega, ki se vinogradu pripišejo na podlagi meje pridelovalnega območja, določene v predpisu, ki ureja pridelovalna območja Republike Slovenije, - način nege zemljišča vinograda v rodnosti: čista obdelava, ozelenitev, ki se povzame iz registra kmetijskih gospodarstev, - terase ali vertikala, ki se povzame iz registra kmetijskih gospodarstev, - nagib in ekspozicija, ki se povzameta iz registra kmetijskih gospodarstev, - oznaka pridelovalnega območja, ki jo določi ministrstvo v skladu z določbami zakona, ki ureja vino, ki veljajo za vinograde na obmejnem območju sosednjih držav; b) o trti: število trt po sortah, podlagah, gojitveni obliki, letu sajenja in sadilne razdalje, ki se povzamejo iz registra kmetijskih gospodarstev; c) o dovoljenjih za obnovo vinograda iz 19. člena tega pravilnika, vključno z navedbo obdobja veljavnosti dovoljenja; č) o dodeljenih podporah za prestrukturiranje vinogradniških površin in za zeleno trgatev v skladu s predpisom, ki ureja trg z vinom, ter podporah za izkrčitev vinograda v skladu s predpisom, ki ureja uravnavanje obsega vinogradniških površin; 3. o pridelku: a) o grozdju po posameznih sortah oziroma za mešano grozdje (belo, rdeče ali mešano) na pridelovalno območje ali na vinograd, na pridelovalca: - količina pridelanega grozdja, - datum trgatve, - količina prodanega grozdja, prijavljena v skladu s 14. členom tega pravilnika, - količina izločenega grozdja, ki se v register vpiše na podlagi odločbe pristojnega inšpektorja, - sladkorna stopnja grozdja, če je bilo zanj pridobljeno mnenje o ustreznosti količine in kakovosti grozdja za pridelavo vrhunskega vina ZGP; b) o moštu in vinu po posameznih sortah oziroma mešano (belo, rdeče ali mešano) na pridelovalno območje ali na vinograd, na pridelovalca: - količina pridelanega mošta in vina v litrih, - količina prodanega mošta oziroma vina, prijavljena v skladu s predpisom, ki ureja spremne dokumente za prevoz mošta, vina in drugih proizvodov, - količina izločenega mošta oziroma vina, ki se v register vpiše na podlagi odločbe pristojnega inšpektorja, - podatek o uporabi tropin in droži; če pridelovalec tropine uporabi kot gnojilo v vinogradu, mu podatka o uporabi tropin ni treba javiti v register; c) o drugih proizvodih: - količina pridelanega ali kupljenega zgoščenega grozdnega mošta in rektificiranega zgoščenega grozdnega mošta, - vrsta in količina ostalih proizvodov iz grozdja in vina, če se uporabijo pri pridelavi mošta in vina; č) podatek o spremnih dokumentih za prevoz mošta in vina, izdanih v skladu s predpisom, ki ureja spremne dokumente za prevoz mošta, vina in drugih proizvodov; d) o enoloških postopkih, ki jih pridelovalec vodi v kletarski evidenci: - obogatitev mošta (s saharozo, zgoščenim grozdnim moštom, rektificiranim zgoščenim grozdnim moštom ali delnim zgoščevanjem, z navedbo vsebnosti naravnega alkohola mošta pred postopkom obogatitve in skupnega alkohola po postopku obogatitve), - dodajanje kisline moštu ali vinu, - razkis vina, - slajenje, - drugo; e) o oceni mošta, vina in drugih proizvodov, ki jo v register vpiše pooblaščena organizacija za oceno vina v skladu s predpisom, ki ureja ocenjevanje mošta, vina in drugih proizvodov; f) o vsakoletni zalogi pridelka vina, mošta, zgoščenega grozdnega mošta in rektificiranega zgoščenega grozdnega mošta na dan 31. julija: - količino kakovostnega, deželnega in namiznega vina s slovenskim geografskim poreklom po barvi in posameznih letih pridelave, če vino še ni uradno ocenjeno, pa glede na predvideno kakovost, - količino kakovostnega in količino namiznega uvoženega vina po barvi in letih pridelave, ločeno za vina s poreklom iz Evropske skupnosti in drugih držav, - količino mošta, zgoščenega grozdnega mošta in rektificiranega zgoščenega grozdnega mošta; g) o količini vina za lastno porabo v tekočem letu, v skladu s predpisom, ki ureja trošarine; 4. o rezervi pravic, v skladu s predpisom, ki ureja uravnavanje obsega vinogradniških površin.