VSC Sklep II Kp 71112/2022

Pritožbi se zavrneta kot neutemeljeni.

1S pritožbeno izpodbijanim sklepom je predsednica senata prvostopenjskega sodišča, na podlagi določb petega, četrtega in prvega odstavka 213.b člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), zavrnila predloga obtoženih A. A. z dne 18. 1. 2023 in B. B. z dne 7. 1. 2023, dopolnjenega 11. 1. 2023, za odobritev Skype komunikacije.

2Zoper prvostopenjski sklep sta se pritožila oba obtoženca. Pritožbenega razloga nista konkretizirala, predlagata pa, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremeni tako, da se jima odobri predlagana komunikacija. Navajata, da jima je bila tovrstna komunikacija že dovoljena po preiskovalnem sodniku, tako medsebojna kot tudi z mladoletnim sinom C. C. Zaradi prisotnosti pravosodnega policista dogovarjanje pri tovrstnem komuniciranju ni možno. Obtožena B. B. v pritožbi tudi natančno opisuje kako je v zavodu urejeno tovrstno komuniciranje z osebami zunaj zavoda oziroma med osebami, ki se nahajajo v zavodih. Komunikacija je ves čas nadzorovana in dogovarjanje ni mogoče. Pritožnica meni, da ji je z zavrnitvijo zaprošenega komuniciranja grobo kršena pravica do zasebnega in družinskega življenja.

3Pritožbi nista utemeljeni.

4V prošnji z dne 16. 1. 2023, ki jo je prvo sodišče prejelo 18. 1. 2023, je obtoženi A. A. zaprosil, da se mu odobri „Skype klic s soprogo B. B., ki se nahaja v priporu v zaporu na Igu“. Obtožena B. B. pa je v prošnji z dne 6. 1. 2023 navajala le, „da prosi za odobritev Skype komunikacije“. Na poziv predsednice senata z dne 10. 1. 2023 obtoženi, da vlogo dopolni tako, da pojasni, s kom bi želela na zaprošen način komunicirati, je obtožena odgovorila z vlogo z dne 11. 1. 2023, ki jo je sodišče prve stopnje prejelo 16. 1. 2023. Navaja, da prosi za odobritev komunikacije s sinom. Ker komunikacije po navedbah obtožene ni možno preverjati, glede na prakso ZPKZ Ig prosi sodišče, da se ji odobri komuniciranje po Skypu, brez navedbe oseb. Odobri naj se le „Skype komunikacija“.

5V postopku odločanja o prošnjah obtoženih, je sodišče prve stopnje pridobilo odgovor Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij, Zavoda za prestajanje kazni zapora Ig z dne 27. 1. 2023. Zavod navaja, da se projekt video stikov zaprtih oseb preko aplikacije Skype izvaja na zavodskem tabličnem računalniku. Časovni okvir video stika je do 30 minut v za to določenem prostoru. V aplikaciji Skype je nemogoče blokirati ali onemogočiti določene stike. Zato uporabe v primeru kakršnikoli omejitev ne morejo omogočati. Prav tako ne morejo zagotavljati stalnega nadzora nad izvajanjem klicev. V kolikor se obtoženi odobri splošna uporaba aplikacije oziroma uporaba brez omejitev, bi lahko z izvajanjem stikov preko aplikacije pričeli takoj.

6Po določbi četrtega odstavka 213.b člena ZKP lahko preiskovalni sodnik priporniku prepove vzpostavljanje stikov, ki so škodljivi za postopek. V skladu z določbo petega odstavka istega člena ima to pravico po vložitvi obtožnice pa do pravnomočnosti sodbe predsednik senata. Predsednik senata pri tem ni vezan na prejšnjo odločitev preiskovalnega sodnika, ampak o prepovedi posameznih stikov odloča povsem suvereno, pri čemer pa upošteva specifične okoliščine posamezne konkretno obravnavane kazenske zadeve. Prvenstveno mora skrbeti za koristi in učinkovitost izvedbe samega kazenskega postopka, pri tem pa tudi skrbeti, da temeljne človekove pravice priprte osebe niso okrnjene bolj, kot je to nujno potrebno za uspešno izvedbo kazenskega postopka. Glede na to, da je kazenska zadeva po vložitvi obtožnice prešla v pristojno obravnavanje predsednici razpravnega senata, ta pri svojem odločanju ni vezana na prejšnje odločitve preiskovalnega sodnika in zato so neutemeljene pritožbene navedbe pritožnikov, ki se sklicujeta na dejstvo, da jima je bila komunikacija po aplikaciji Skype tekom preiskave že odobrena.

7Predsednica senata je v pritožbeno izpodbijanem sklepu zadostila vsem kavtelam, ki preprečujejo prekomerno omejevanje pravic priprtih obtožencev. Izčrpno in s tehtnimi razlogi je pod točko 12 izpodbijanega sklepa obrazložila zakaj ugotavlja, da bi vzpostavitev predlagane komunikacije lahko bila škodljiva za kazenski postopek. Pravilno je izhajala iz dejstva, da sta priprta obtoženca sostorilca, obtožena istovrstnih kaznivih dejanj. Obtoženi A. A. doslej svojega zagovora ni podal, obtožena B. B. pa ga je sicer podala tekom preiskave, vendar pa še ni bila zaslišana na glavni obravnavi v zvezi z očitki iz aktualne obtožnice. Tudi za sodišče druge stopnje je sprejemljiv in dopusten cilj prvega sodišča, da do podaje zagovorov obtožencev na glavni obravnavi oziroma morebitne njune izjave, da se ne bosta zagovarjala, prepreči medsebojno vplivanje na vsebino zagovorov. Še zlasti gre poudariti, da v nasprotju s pritožbenimi navedbami pritožnikov, iz odgovora ZPKZ Ig jasno izhaja, da je možno Skype komunikacijo odobriti le v neomejenem obsegu pri čemer nadzor ni omogočen.

8Sodišče prve stopnje je svojo pritožbeno izpodbijano odločitev pod točkama 10 in 12 pravilno preizkusilo tudi s tehtanjem sorazmernosti posega v pravice priprtih obtožencev. Strinjati se gre z zaključkom, da je omejitev zaprošene komunikacije nujen in primeren poseg za dosego ustavno dopustnega cilja, ki ga je z omejitvijo tovrstne komunikacije mogoče doseči. Še zlasti pa je pomembno dejstvo, da možnost komunikacije med obtoženima na druge zakonsko dopustne načine (dopisovanje, telefonski stiki) ni omejena.

9Kar pa se tiče obtoženkinega sklicevanja na kršitev pravice do zasebnega in družinskega življenja, sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je v obravnavanem primeru že z odreditvijo pripora prišlo do zakonitega posega v pravico obeh obtožencev do družinskega življenja, z izpodbijano odločitvijo pa je bila le zavrnjena možnost njunega komuniciranja preko aplikacije Skype zaradi specifičnih okoliščin kazenskega postopka, povezanih s sostorilstvom, njuno partnersko zvezo ter z vrsto, težo in naravo storjenih kaznivih dejanj.

10Ker sodišče druge stopnje pri obravnavanju pritožb ni zasledilo kršitev, ki jih je dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je pritožbi obeh obtožencev zavrnilo kot neutemeljeni.

11Če bo za obtoženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep po tarifni številki 74013 Taksne tarife, v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.