VSL Sklep II Kp 54405/2020

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se A. A. prepovedana droga rastlina konoplja, produkti iz konoplje ter predmeti, naprave in pripomočki, namenjeni za proizvodnjo konoplje in njenih produktov, zaseženi 16. 8. 2017, 15. 10. 2020 in 16. 10. 2020, ne vzamejo.

1Okrožno sodišče v Novem mestu je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se obsojencu vzamejo prepovedana droga rastlina konoplja, produkti iz konoplje ter predmeti, naprave in pripomočki, namenjeni za proizvodnjo konoplje in njenih produktov, zaseženi 16. 8. 2017, 15. 10. 2020 in 16. 10. 2020 (v nadaljevanju: zaseženi predmeti).

2Zoper navedeni sklep se pritožuje zagovornik obsojenega zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava ter pravil postopka. Predlaga, da se pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter obdolženemu navedene zasežene predmete vrne.

3Pritožba je utemeljena.

4S sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu I K 54405/2020 s 6. 10. 2021 je bil obsojeni spoznan za krivega storitve dveh kaznivih dejanj, kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena KZ-1 in kaznivega dejanja po četrtem odstavku 299. člena KZ-1. V točki III izreka sodbe je sodišče na podlagi petega odstavka 186. člena KZ-1 odvzelo zasežene premete. Višje sodišče v Ljubljani je s sodbo II Kp 54405/2020 z 9. 11. 2022 navedeno sodbo potrdilo glede kaznivega dejanja po četrtem odstavku 299. člena KZ-1, glede kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena KZ-1 pa ga je na podlagi četrtega odstavka 385. člena KZ-1 oprostilo. V povezavi s tem je pritožbeno sodišče III. točko izreka sodbe prvostopnega sodišča razveljavilo z napotkom, da bo glede vprašanja ali gre za predmete, ki se po kazenskem zakonu smejo ali morajo vzeti, čeprav se kazenski postopek ni končal z obsodilno sodbo, odločal zunajobravnavni senat.

5Prvostopno sodišče je v uvodu izpodbijanega sklepa navedlo, da je odločitev sprejelo na podlagi tretjega odstavka 498. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), v obrazložitvi pa kot podlago navedlo določbe, ki se nanašajo na varnostni ukrep odvzema predmetov (73. člen KZ-1). Varnostni ukrep odvzema predmetov je mogoče izreči le ob kazenski sankciji, obsojenec pa je bil kaznivega dejanja, s katerim so zaseženi predmeti povezani, pravnomočno oproščen. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da ne gre za pisno pomoto in da je prvostopno sodišče dejansko svojo presojo opravilo na podlagi meril 73. člena KZ-1. Pritožba tega ne napada, pritožbeno sodišče pa tega po uradni dolžnosti ni moglo preizkusiti (peti odstavek 402. člena ZKP).

6Tudi če se kazenski postopek ne konča s sodbo, s katero se obdolženec spozna za krivega, se predmeti, ki se po kazenskem zakonu smejo ali morajo vzeti, vzamejo, če je nevarno, da bi bili uporabljeni za kaznivo dejanje ali če to zahtevajo koristi splošne varnosti ali razlogi morale (prvi odstavek 498. člena ZKP). Ta merila so podobna tistim, ki jih določa 73. člen KZ-1: predmeti, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za kaznivo dejanje ali so nastali s kaznivim dejanjem, se smejo vzeti, če so storilčeva last, če niso storilčeva last, pa če to zahteva splošna varnost ali moralni razlogi.

7Prvostopno sodišče je ocenilo, da je treba zasežene predmete vzeti tako zaradi njihove nevarnosti (gre za predmete, glede katerih je nevarno, da bi bili uporabljeni za kaznivo dejanje; konoplja je zaradi kanabinoida THC razvrščena med prepovedane droge; razne naprave in pripomočki so bili uporabljeni za proizvodnjo konoplje; dvakratni zaseg konoplje v letu 2017 in 2020) kot moralnih razlogov (obsojenec je s proizvodnjo konopljinih derivatov pridobival finančna sredstva za svoje preživljanje; moralno sporno je, da si s proizvodnjo prepovedanih drog oseba privošči najem stanovanja v centru Ljubljane za mesečno najemnino od 1.200,00 do 1.300,00 EUR in je pri tem po uradnih evidencah nezaposlena). Pri tem svoje stališče podkrepi z opiranjem na posamezne točke sodbe Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 54405/2020 z 9. 11. 2022 (v 6. točki glede konoplje kot prepovedane droge in v 7. točki glede obsojenčevega pridobivanja finančnih sredstev s proizvodnjo konopljinih derivatov).

8Pritožbeno sodišče je v navedeni sodbi izhajalo iz objekta varstva kaznivega dejanja po 186. členu KZ-1, to je varovanje javnega zdravja. Po ugotovitvi, da je obtoženec izpolnil bit inkriminacije (11. točka) je pritožbeno sodišče svojo odločitev o izreku oprostilne sodbe oprlo na ugotovitev, da niso nastopile škodljive posledice za uporabnike in je bila nevarnost za javno zdravje neznatna (14. točka) ter da obtoženčev nagib ni bil koristoljubnost (22. točka). Merila iz prvega odstavka 498. člena ZKP je treba v obravnavani zadevi presojati ob upoštevanju teh izhodiščnih ugotovitev. Konoplja ni bila niti gojena za namen niti ni bila dana odjemalcem v obliki, ki bi ogrožal objekt varstva, saj je bila predelana v obliko, ki je koristila. Ker so bili zaseženi predmeti uporabljeni prav za namene, glede katerih je bilo ugotovljeno, da niso oziroma da so le v neznatni meri ogrozili objekt varstva, javno zdravje, in ker obsojenčev nagib za svoja ravnanja ni bil koristoljuben, saj je večini odjemalcev konopljino smolo podaril (22. točka), po presoji pritožbenega sodišča pogoji za odvzem zaseženih predmetov niso podani.

9Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da se zaseženi predmeti ne vzamejo.