UPRS Sodba in sklep I U 1331/2020-27

I. Tožba A. A. zoper odločbe Finančne uprave Republike Slovenije št. DT 4224-14995/2015-9 z dne 6. 4. 2020, št. DT 4224-16864/2015-7 z dne 6. 4. 2020 in št. DT 4224-16158/2016-8 z dne 7. 4. 2020, se zavrne.

II. Tožba B. B. zoper odločbe Finančne uprave Republike Slovenije št. DT 4224-14996/2015-6 z dne 7. 4. 2020, št. DT 4224-16866/2015-8 z dne 7. 4. 2020, št. DT 4224-16159/2016-9 z dne 7. 4. 2020, št. DT 4224-3078/2009-23 z dne 2. 4. 2020, se zavrže.

III. Tožba A. A. zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije št. DT 4224-1828/2009-26 z dne 31. 3. 2020, se zavrže.

IV. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju prvostopenjski organ), je z izpodbijanimi odločbami tožnikoma v ponovnih postopkih odmerila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v odvisnosti od njunega solastniškega deleža (50 %) za nezazidani stavbni zemljišči parc. št. 111 in 222, obe k. o. ..., za leta 2009, 2014, 2015 in 2016. Iz obrazložitve odločb izhaja, da odmera temelji na določbah Zakona o stavbnih zemljiščih (ZSZ/84) in Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 5/97, 12/01, 31/01, 44/01 in 116/03, Odlok). Glede opredelitve nezazidanega stavbnega zemljišča se sklicuje na določbo tretjega odstavka 218. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) in odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-286/04-46 z dne 26. 10. 2006.

2Drugostopni organ je pritožbe tožnikov zavrnil, pritožbama zoper odločbi DT-499-13-430/2020 z dne 24. 7. 2020 in DT-499-13-540/2020 z dne 24. 7. 2020 pa ugodil in odločbi odpravil, zaradi zastaranja odmere nadomestila iz leta 2009.

3Tožnika v obširni tožbi v bistvenem navajata, da so izpodbijani upravni akti nični in da navedeni parceli nimata zagotovljenega urejenega dostopa do javne ceste. Sodišču predlagata, da izpodbijane akte odpravi, podredno pa predlagata, da sodišče ugotovi njihovo nezakonitost, toženki naloži izdajo oziroma vročitev aktov ter da sodišče izpodbijane upravne akte spremeni. Nadalje zahtevata, da se zaradi kršitve njunih človekovih pravic in temeljnih svoboščin izpodbijani akti odpravijo, da sodišče ugotovi, da je bilo z dejanji poseženo v njune človekove pravice in temeljne svoboščine, da sodišče prepove nadaljevanje dejanj in da odpravi posledice dejanj toženke. Zahtevata tudi, da sodišče toženki naloži v plačilo znesek 4.800,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 2. 2001 dalje kot pravično zadoščenje za povzročeno škodo in da toženki naloži, naj tožnikoma vrne že zarubljena denarna sredstva v višini 17.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 2. 2001 dalje.

4Toženka v odgovoru na tožbo prereka navedbo tožnikov, da navedeni parceli nimata zagotovljenega dostopa na javno cesto. Navaja, da je na parcelo št. 222 dostop možen s kategorizirane javne poti JP ... preko zemljišča parc. št. 333, k. o. ..., ki je v lasti občine. Na parceli št. 222 je zagotovljena tudi možnost priključitve na javno vodovodno, kanalizacijsko, toplovodno in elektroenergetsko omrežje. V zvezi s parcelo št. 111 navaja, da ni sporno, da se na tej parceli nahaja teniško igrišče.

K točki I izreka:

5Tožba zoper v I. točki izreka navedene odločbe ni utemeljena.

6Uvodoma sodišče, v zvezi s tožbo A. A. zoper njemu izdane in izpodbijane odločbe ugotavlja, da so izkazani pogoji po 35. členu Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) za skupno obravnavanje tožbenih zahtevkov, torej za presojo pravilnosti in zakonitosti odločb FURS, ki so bile izdane tožniku kot zavezancu za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, kljub temu, da je bila plačana le ena taksa za tožbo. Izpodbijane odločbe izdane tožniku namreč temeljijo na isti pravni in dejanski podlagi, gre za upravno zadevo odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za parceli 111 in 222, obe k.o. ..., na podlagi 70., 403. in 404. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) v solastniškem deležu tožnika.

7Tožnik kot uvodni ugovor uveljavlja ničnost izpodbijanih odločb. Na ničnost pazi sodišče po uradni dolžnosti ves čas postopka na podlagi drugega odstavka 37. člena ZUS-1 in v tem okviru razlogov ni našlo. Nekonkretizirane in neizkazane trditve v tožbi in nadaljnjih vlogah pa niso take, da bi jih sodišče kot ničnostne razloge oziroma dejansko stanje v zvezi s posameznimi razlogi lahko preizkusilo (279. člen Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP).

8Predmet presoje so odločbe o odmeri nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče, za parcelo 111 k.o. ... za leti 2014 in 2015, ter parceli 111 in 222, obe k.o. ..., za leto 2016.

9Sporno je, glede na ugovore tožnika v upravnem postopku in tožbi, ali zemljišči izpolnjujeta pogoje za odmero nadomestila od nezazidanega stavbnega zemljišča iz druge alineje prvega odstavka 218.b člena ZGO-1. Po tej določbi se nadomestilo za uporabo plačuje za nezazidana stavbna zemljišča (iz tretjega odstavka 218. člena ZGO-1), če je za gradnjo, ki je dopustna na njih (v obravnavanem primeru z Odlokom o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu gospodarska cona sever, Uradni list RS, št. 104/06), zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov in dostop na javno cesto. Četrti odstavek istega člena, v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-286/04 z dne 26. 10. 2006 določa, kdaj se šteje, da so ti pogoji izpolnjeni: če imajo takšne parcele dostop do javnega cestnega omrežja in je zanje mogoče izvesti priključke na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav.

10V zvezi z nemožnostjo dostopa do javnega cestnega omrežja, kar je osnovni tožnikov ugovor, je organ ugotovil z vpogledom v javne podatke Geodetske uprave RS, da poteka dovoz do parcele 444 delno preko parcele 111 k.o. ..., kar pomeni, da je zemljišče že priključeno na javno cestno omrežje in nemožnost tožnik neutemeljeno ugovarja. Dostop do parcele 222 k.o. ... pa je možen tudi iz kategorizirane javne poti preko zemljišča 333 k.o. ..., ki je v lasti Občine Grosuplje in si bo tožnik za izgradnjo individualnega priključka moral pridobiti služnostno pravico.

11Da je parceli 111 in 222 možno priključiti na elektriko, vodo in kanalizacijo izhaja iz dokumenta Javnega komunalnega podjetja C., d. o. o. št. JKPG-SVO-PS-020-05 z dne 3. 2. 2020 in mnenja Č., d. d. z dne 6. 4. 2007.

12Kot je toženka pravilno pojasnila, že možnost izvedbe priključkov na omenjena javna omrežja pomeni dejansko možnost njihove izvedbe, zato dejstvo, da bi morali priključki potekati preko zemljišča, ki ni v lasti tožnikov, še ne pomeni, da te možnosti ni. Pravna dopustnost priključevanja preko zemljišča v lasti drugega je namreč predmet presoje v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja, ko je upravni organ v zvezi z zakonsko zahtevano minimalno komunalno oskrbo objekta dolžan preveriti, ali investitor izkazuje pravico graditi (6. točka prvega odstavka 66. člena ZGO-1) tudi za posege na tujih zemljiščih, ki so povezani z zagotavljanjem minimalne komunalne oskrbe načrtovanega objekta. V postopku odmere NUSZ se torej stanje zemljišča ovrednoti glede na stanje komunalne opremljenosti in ne glede na pravno stanje oziroma stanje morebitnih postopkov, kot so pridobitev gradbenega dovoljenja ali postopek denacionalizacije.

13To pomeni, da (še) nepridobljena pravica do uporabe tujega zemljišča zaradi izvedbe priključka, za katerega v dejanskem pogledu ni ovir, ne vpliva na odmero NUSZ. Tudi po stališču Vrhovnega sodišča je odmera NUSZ za nezazidano stavbno zemljišče upravičena že, če ima zemljišče dejansko možnost priklopa oziroma dostopa do javnega komunalnega omrežja oziroma infrastrukture, četudi priklop na navedena omrežja še ni izveden (sodba X Ips 214/2013 z dne 27. 2. 2014).

14Investitor namreč lahko tako pravico pridobi od lastnika zemljišča ne le na podlagi pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti, ampak v primeru, ko tak dogovor ni možen, tudi s pridobitvijo pravice do izvedbe priklopa preko nepremičnine v tuji lasti oziroma pravico nujne poti v nepravdnem postopku. Po 91. členu Stvarnopravnega zakona se namreč določila o nujnih poteh smiselno uporabljajo tudi za priključitev na javna komunalna in druga omrežja, če lastnik nepremičnine, ki to zahteva, izpolnjuje pogoje za priklop.

15Iz podatkov upravnega spisa izhaja, da je bil tožnik z dejstvi, ki se nanašajo na komunalno opremljenost zemljišč seznanjen in je imel možnost, da se o njih tudi izjavi in ne drži njegov očitek, da se ni imel možnost izjaviti o vseh dejstvih in okoliščinah, pri tem pa ne konkretizira, o katerem dejstvu in okoliščini, pomembni za odločitev se ni imel možnosti izjaviti.

16Neutemeljen je tudi tožbeni ugovor, ki smiselno nakazuje na nezakonitost oziroma neustavnost Odloka, utemeljuje na nesorazmerni obremenitvi lastnikov nezazidanih stavbnih zemljišč.

17ZSZ/84 v 61. členu daje pooblastilo občini, da v svojem predpisu določi merila za obračun nadomestila, in sicer v skladu z dogovorom o usklajevanju meril in območij, na katerih se plačuje nadomestilo, ki ga sklenejo občine, pri čemer upoštevajo zlasti: opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami ter možnost priključitve za te objekte in naprave; lego, namembnost in smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča; izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih. Na podlagi tega so občine v 4. členu Dogovora o usklajevanju meril za določanje območij, na katerih se plačuje NUSZ in meril za določanje višine tega nadomestila (Uradni list SRS, št. 19/86, v nadaljevanju Dogovor), določile, da bodo pri določanju višine nadomestila upoštevale naslednja merila: opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami; lego in namembnost ter smotrno uporabo stavbnega zemljišča; izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih in večje motnje pri uporabi stavbnega zemljišča.

18V točki b) 6. člena Dogovora so določile, da bodo pri namembnosti zemljišča upoštevale opredelitev namena po srednjeročnem družbenem planu občine ter po zazidalnem ali ureditvenem načrtu (1. alineja) in neskladnost obstoječega namena s predvidenim namenom po prejšnji alineji (2. alineja).

19Glede na navedeno ni v nasprotju s citiranimi predpisi ureditev, kjer je na območju, ki je namenjeno kompleksni zazidavi (izgradnja večstanovanjskega poslovno športnega objekta), uporabniku nezazidanega stavbnega zemljišča odmerjeno višje NUSZ kot uporabniku zazidanega stavbnega zemljišča. Tudi po stališču Vrhovnega sodišča RS v omenjeni sodbi X Ips 214/2013 z dne 27. 2. 2014 je težnja občine, da se nezazidana stavbna zemljišča pozidajo, razumen razlog za višjo odmero NUSZ, saj je razlog za plačevanje dajatve od nezazidanih stavbnih zemljišč v tem, da dajatev sili lastnike teh zemljišč, da čim prej zagotovijo njihovo pozidavo in tako zemljišču omogočijo izvrševanje funkcije, ki je zanj predvidena. Gre torej za razumen razlog za različno obremenjevanje zemljišč, zato višja obremenitev predmetnih zemljišč ne predstavlja kršitve ustavnega načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena URS).

20Na navedeno odločitev ne vplivajo tožbene navedbe, da sta tožnika komunalno infrastrukturo do stanovanjske hiše zgradila sama, saj ta nepremičnina ni predmet izpodbijanih odločb.

21V zvezi z zahtevkom za povrnitev škode, ki je v celoti nespecificiran glede na podlage iz katerih naj bi izhajal pa sodišče pojasnjuje, da ga ni mogoče obravnavati, ker niso izpolnjeni pogoji določeni v prvem odstavku 67. člena ZUS-1.

22Glede na navedeno je sodišče tožbo tožnika zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanih odločb pravilen ter da so odločbe pravilne in na zakonu utemeljene.

K točki II izreka:

23Tožba B. B. ni dopustna.

24Tožnika A. A. in B. B. sta pri naslovnem sodišču vložila tožbo zoper 8 prvostopenjskih odločb in plačala eno takso. Sodišče ju je s pozivom z dne 23. 10. 2020 pozvalo, da tožbe zoper odločbe (razen za tožbo A. A. zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije št. DT 4224-16158/2016-8 z dne 7. 4. 2020) vložita ločeno, sicer bo tožbo zavrglo.

25Sodišče je že zgoraj (odstavek 6) obrazložilo, kdaj po 35. členu ZUS-1 šteje, da so podani pogoji za skupno obravnavanje zahtevkov (obrazloženo pa je bilo tudi v pozivu z dne 23. 10. 2020).

26Tožnica ni ravnala po pozivu in v določenem roku ni odpravila pomanjkljivosti, zato je sodišče njeno tožbo na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 zavrglo.

K točki III izreka:

27Tožba A. A. zoper odločbo Ministrstva za finance št. DT-499-13-430/2020 z dne 24. 7. 2020 ni dopustna.

28Z odločbo z dne 31. 3. 2020 je prvostopenjski organ odmeril nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2009. Drugostopni organ je po pritožbi tožnika odločbo odpravil zaradi zastaranja odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Obveznost tožnika za plačilo nadomestila za leto 2009, glede na odločitev drugostopenjskega organa ne obstaja več, tožnikove obveznosti ni, ni akta po 2. členu ZUS-1, zato tožba zoper ta akt ni dopustna in jo je sodišče v skladu s 6. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.

K točki IV izreka:

29Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.