VSC Sodba PRp 189/2022

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 45,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo storilčevi zahtevi za sodno varstvo (ZSV) delno ugodilo in izpodbijani plačilni nalog z dne 14. 1. 2020 spremenilo tako, da je storilcu na podlagi 21. člena Zakona o prekrških (ZP-1) izreklo opomin, v preostalem delu pa je ZSV zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani PN (I. točka izreka) ter odločilo, da se sodna taksa ne določi (II. točka izreka).

2Zoper tako odločitev se pritožuje storilec po zagovorniku iz vseh pritožbenih razlogov po 154. členu ZP-1. Predlaga ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijane sodbe ter ustavitev postopka zoper storilca. Priglaša pritožbene stroške.

3V odgovoru na pritožbo prekrškovni organ nasprotuje pritožbenim trditvam in predlaga njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5V predmetnem (hitrem) postopku je prekrškovni organ PP Šmarje pri Jelšah s PN z dne 14. 1. 2020 storilcu očital storitev prekrška po sedmem odstavku 40.c člena ZDCOPMD v zvezi z Uredbo 165/2014/EU ter mu izrekel globo 250,00 EUR, pri čemer se storilcu glede na podatke spisa očita, da je dne 14. 1. 2020 nepravilno uporabljal preklopne mehanizme tahografa, saj iz tahografa, ki je bil dne 14. 1. 2020 ob 10:40 uri vstavljen v tovorno vozilo, ki ga je tega dne uporabljal le A. A., izhaja le označba odmora in vožnje, ne pa tudi kdaj se je naložil tovor, ki je bil v tovornem vozilu.

6Sodišče prve stopnje je po vloženi ZSV, v kateri je storilec zatrjeval, da je zjutraj ob 10:40 uri le ustavil vozilo pred rampo za nakladanje Tiskarne ..., da je vozilo od 10:40 do 11:45 ure stalo in se ni premikalo, da so nakladanje na vozilo opravili delavci tiskarne, sam pa v tem času ni opravljal nobenega dela oziroma dejavnosti, kot je opredeljena v točki a 3. člena Direktive 2002/15/ES, ni imel odmora ali počitka in tudi ni šlo za čas pripravljenosti ter da je bilo zato ravnanje storilca, ki v tem času ni vklopil nobene od tipk iz točke b. petega odstavka 34. člena Uredbe 165/2014/EU pravilno, dopolnilo dokazni postopek ter med drugim zaslišalo storilca, po storilcu predlagane priče ter policista, ki sta prekršek pri pregledu tahografa neposredno zaznala.

7Po tako izvedenem dokaznem postopku je sodišče prve stopnje ugotovilo:

- da je dne 14. 1. 2020 storilec opravljal komercialni prevoz blaga v cestnem prometu, ki se mora opravljati v skladu z določili Uredbe 561/2006/ES in Uredbe 165/2014/EU,

- da je tovor tega dne v času od 10:40 do 11:45 ure naložil B. B. kot zaposleni delavec v Tiskarni ...,

- da se je tega dne v tovorno vozilo, ki ga je uporabljal le storilec A. A., tahografski vložek v zapisovalno napravo (analogni tahograf) vstavil ob 10:40 uri v ...,

- da je izhajajoč iz zapisa na tahografskem vložku bilo razvidno, da je storilec v času od 10:40 ure do 11:45 ure opravljal odmor, kar je bilo na tahografskem zapisu označeno s posteljico,

- da iz tahografskega zapisa na vložku za dan 14. 1. 2020 do zaustavitve vozila s strani policistov ob 13:30 uri ni bilo razvidno, da bi storilec opravljal drug odmor ali drugo delo, ampak je bila razvidna le vožnja.

8Skladno z določbo sedmega odstavka 40.c člena ZDCOPMD se z globo 250 eurov se za vsako začeto 24-urno obdobje kršitve, vendar največ v višini 2.000 eurov, kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s točko b petega odstavka 34. člena Uredbe 165/2014/EU ali 10. členom AETR, če se ta uporablja na podlagi tretjega odstavka 2. člena Uredbe 561/2006/ES, če nepravilno uporablja preklopne mehanizme tahografa.

Točka b) petega odstavka 34. člena Uredbe 165/2014/EU določa, da vozniki upravljajo preklopne mehanizme, ki omogočajo ločen in razločen zapis naslednjih časovnih obdobij: čas vožnje (pod oznako volan), drugo delo (pod oznako dveh kladivc), čas pripravljenosti (pod oznako kvadrata z narisano diagonalo) ter odmore ali počitek (pod oznako postelja).

Pod oznako dveh kladivc preklopni mehanizem zapiše časovno obdobje „drugega dela“, ki pomeni vsako dejavnost, razen vožnje, kot je opredeljena v točki (a) člena 3 Direktive 2002/15/ES.

9Po določbi prvega odstavka člena 34 Uredbe 165/2014/EU vozniki uporabljajo tahografske vložke vsak dan vožnje od prevzema vozila dalje. Ob ugotovljenem, da je bil tahografski vložek vstavljen v zapisovalno napravo tovornega vozila, ki ga je vozil le storilec, dne 14. 1. 2020 ob 10:40 uri, se pritožba neutemeljeno zavzema za zaključek, da je v času nalaganja tovora storilec izkoriščal svoj prosti čas ter da v tem času ni bil voznik oziroma uporabnik tovornega vozila. Kot namreč izhaja iz navedb v ZSV in ugotovitev sodišča prve stopnje, je storilec kritičnega dne tovorno vozilo pripeljal pred rampo tiskarne, nato pa med čakanjem, da mu delavci tiskarne naložijo tovor označil da je na odmoru oziroma počitku. Pri tem pritožba zmotnost ugotovljenega dejanskega stanja očita nedopustno, saj zoper sodbo sodišča prve stopnje, s katero je bila ZSV zavrnjena, ni dopustno uveljavljati pritožbeni razlog zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja (drugi odstavek 66. člena ZP-1).

Druga alineja točke (a) člena 3/1 Direktive 2002/15/ES določa, da je delovni čas tudi čas, ko voznik ne more prosto razpolagati s svojim časom in mora biti na svojem delovnem mestu pripravljen prevzeti običajno delo, pri čemer opravlja nekatere z njegovim delom povezane naloge, zlasti med čakanjem na natovarjanje in raztovarjanje, kadar predvideno trajanje teh del ni znano v naprej, v odstavku (a) 2. pa določa, da se k delovnemu času ne prištevajo odmori in počitki.

Ob tem, ko iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je storilec tahografski vložek v zapisovalno napravo (analogni tahograf) vstavil ob 10:40 uri v ..., da so tovor tega dne na vozilo naložili delavci naročnika prevoza v času pod 10:40 do 11:45 ure ter da je bil v času od 10:40 do 11:45 na tahografu označen odmor oziroma počitek, so povsem jasni in pravilni razlogi sodišča prve stopnje, da je storilec izpolnil vse objektivne znake prekrška po sedmem odstavku 40.c člena ZDCOPMD, saj iz tahografskega zapisa dogodek v zvezi z nalaganjem tovora ni bil razviden in je zato storilec preklopne mehanizme tahografa uporabljal nepravilno. Pritožbeni očitki o obremenjenosti izpodbijane sodbe s kršitvijo po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1 se vsled navedenemu izkažejo kot neutemeljeni. Ob tem pa so ti očitki tudi nekonkretizirani, saj iz teh pritožbenih navedb ni mogoče razbrati, katero ključno dejstvo se z njimi postavlja pod vprašaj.

10Sodišče prve stopnje je delno ugodilo storilčevi ZSV in storilcu izreklo opomin. Razlogi sodišča prve stopnje so (uradni preizkus sodbe – člen 159 ZP-1) v zvezi s tem sicer neprepričljivi, saj mu ni mogoče pritrditi, da je šlo pri takem ravnanju storilca za nizko stopnjo ogrožanja pravno zavarovane dobrine, vendar pa ob dejstvu, da se je pritožil le storilec, pritožbeno sodišče v to ne more posegati, saj bi odločalo v škodo pritožnika in v nasprotju z določbo dvanajstega odstavka člena 163 ZP-1.

11Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zagovornika storilca kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

12Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8132 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 45,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku in na način kot bo določeno v pozivu prekrškovnega organa. O povrnitvi stroškov, priglašenih v pritožbi, bo odločilo sodišče prve stopnje.