VSL Sklep II Cp 2059/2022

Pritožbi se delno ugodi in se znesek stroškov v višini 428,55 EUR, ki jih je dolžan plačati tretji toženec po II. točki izpodbijane odločbe, zniža na 58,41 EUR, sicer se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sklep o stroških sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je razsodilo, da sta tožnici postali lastnici nepremičnin, naštetih v I. točki izreka sodbe, in odločilo, da jima je prva toženka dolžna povrniti 722,55 EUR, tretji in peti toženec pa vsak po 428,55 EUR pravdnih stroškov.

2Zoper odločitev o stroških postopka vlaga laično pritožbo tretji toženec, s predlogom, da ga sodišče plačila oprosti. Opozarja, da ni dal povoda za tožbo in predhodno ni prejel poziva na priznanje lastninske pravice. Zahtevku se je upirala samo prva toženka, ki bi morala kriti vse stroške postopka. Razmere glede uživanja zemljišč so mu znane in ve, da je tožbeni zahtevek utemeljen. Zato na tožbo ni odgovarjal. Kot prava neuka stranka ni mogel pričakovati, da ga bo sodišče stroškovno obremenilo. Lastnik parcel je le v deležu 1/22, zato bi bil dolžan povrniti zgolj sorazmerni del stroškov.

3Pritožba je delno utemeljena.

4Pritožnik je hkrati s tožbo prejel poziv na odgovor, v katerem ga je sodišče opozorilo, da bo tudi v primeru izdaje zamudne sodbe na zahtevo tožnic zavezan k povračilu njunih pravdnih stroškov (5. točka poziva na odgovor na tožbo). Zato se v pritožbi ne more sklicevati na pravno neukost. Ker tožbenega zahtevka ni pripoznal, mora nasprotni stranki povrniti njene pravdne stroške.

5Utemeljen je pritožbeni očitek, da sodišče ni upoštevalo precejšnje razlike med deleži strank na spornem predmetu. Prva toženka je bila namreč večinska lastnica vtoževanih parcel (17/22), ostali toženci pa zgolj manjšinski lastniki (1/22). To narekuje odstop od temeljnega načela, po katerem sosporniki krijejo stroške po enakih delih, in uporabo drugega odstavka 161. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), po katerem v primeru precejšnje razlike med deleži strank na spornem predmetu sodišče o povrnitvi stroškov odloči po tem sorazmerju.

6Ker pritožnik pravilnosti odmere stroškov ne izpodbija, je pritožbeno sodišče odločitev o povračilu stroškov spremenilo tako, da je tretji toženec namesto 1/3 skupnega zneska stroškov (z izjemo tistih, ki so naloženi izključno prvi toženki) v višini 1.285,20 EUR, dolžan plačati le 1/22, torej 58,41 EUR.

7Delno utemeljeni pritožbi je pritožbeno sodišče ugodilo na podlagi 3. točke 365. člena ZPP.