VSK Sklep VII Kp 19753/2018

I. Pritožbi se ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

1Okrožno sodišče v Kopru je z izpodbijanim sklepom odvetnici A. A. naložilo v plačilo krivdno povzročene stroške kazenskega postopka v višini 31,40 EUR, poleg tega pa še sodno takso za preložitev naroka za glavno obravnavo po tarifni št. 7401 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v višini 125,00 EUR. Oboje je dolžna plačati v roku 15 dni po pravnomočnosti sklepa na račun Okrožnega sodišča v Kopru.

2Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje odvetnica A. A. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3Pritožba je utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je obsojenčevi zagovornici naložilo v plačilo stroške postopka, ki jih je povzročila po svoji krivdi s tem, da ni pristopila na glavno obravnavo 26.8.2021, ki se je morala zaradi njene nenavzočnosti preložiti. Čeprav je 14.7.2021 podala predlog za preložitev naroka, pa predsednik senata njenemu predlogu ni ugodil.

5Pritožnica sodišču prve stopnje uvodoma očita, da v obrazložitvi sklepa ne povzema pravega dejanskega stanja. Dejstvo je, da je zagovornica že 22.6.2021, ko je predsednik senata sprejel odločitev, da se obravnava preloži na 26.8.2021, sporočila, da se ta dan ne more udeležiti, ker je na planiranem letnem dopustu. Predsednik senata te njene navedbe ni protokoliral v zapisnik, temveč ji je jezno zabrusil, naj si vzame substituta. Sicer pa izpodbijani sklep nima nobenih razlogov o tem, zakaj je bila njena prošnja za preložitev naroka zavrnjena.

6Z navedenimi pritožbenimi očitki se sodišče druge stopnje povsem strinja. Kot je razvidno iz razpravnega zapisnika z dne 22.6.2021, je predsednik senata glavno obravnavo preložil na 26.8.2021 in odredil prisilno privedbo obsojenca, nakar je zagovornica na zapisnik lastnoročno napisala pripombo, da je opravičila obsojenčevo odsotnost in da je zahtevala izdajo sklepa, zoper katerega se bo pritožila. Da bi istočasno zaprosila za preložitev naroka, pa iz zapisnika in njene pripombe ne izhaja, pač pa je zagovornica najprej podala zahtevo za izločitev predsednika senata, nato pa 14.7.2021 še pisni predlog za preložitev glavne obravnave. V njem je navedla, da je v dneh od 15.8.2021 do 31.8.2021 na planiranem letnem dopustu in ker gre za obrambo po pooblastilu, substitucije ne more prevzeti nihče drug od odvetnikov, saj je zadeva preveč zahtevna. Ta predlog je nato predsednik senata zavrnil z odredbo, da se predlogu ne ugodi ter o tem pisno obvestil zagovornico, ki je odgovor prejela 17.8.2021. Na glavno obravnavo 26.8.2021 nato ni pristopila, na njej prisotni obsojenec pa je vztrajal, da ga zagovarja odvetnica A. A.

7Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa pa tudi iz zgoraj povzetega dejanskega stanja, po ugotovitvi sodišča druge stopnje ne izhaja, zakaj je ravnanje zagovornice, ko ni pristopila na glavno obravnavo 26.8.2021, mogoče oceniti kot krivdno. Res je, da predsednik senata njeni prošnji za preložitev ni ugodil in da je bila o tem pravočasno obveščena, vendar pa svoje odločitve ni obrazložil. Kolikor naj bi to storil ustno na obravnavi 22.6.2021 in sicer, naj si vzame substituta, tudi po oceni pritožbenega sodišča takšna utemeljitev ni pravilna. Odločitev o tem, ali se prošnji za preložitev obravnave ugodi, je odvisna od več okoliščin, predvsem pa od tega, ali je zadeva nujna in za kakšno procesno dejanje se preložitev nanaša kakor tudi, ali je podana realna možnost, da se zagovornik nadomesti s substitutom. V konkretnem primeru zadeva ni bila priporna oz. nujna iz drugih razlogov, obsojenec pa je zagovornico pooblastil za zagovarjanje že v začetku postopka in ker je šlo za relativno hudo kaznivo dejanje, je povsem razumljivo, da je želel, da ga pooblaščena odvetnica zagovarja tudi na glavni obravnavi, ko bo podal zagovor. Na drugi strani pa bi moralo sodišče prve stopnje oceniti tudi, ali je predlog za preložitev glavne obravnave podan iz špekulativnih ali drugih razlogov, ki bi govorili proti ekonomičnosti in koncentraciji postopka. Glede na to, da je zagovornica odsotnost opravičevala s planiranim letnim dopustom, kar je glede na mesec avgust, povsem običajno, v tem tudi sodišče druge stopnje ne vidi prav nič spornega. Krivdnega ravnanja zagovornice pa tudi ni mogoče utemeljiti zgolj z dejstvom, da je bil predlog za preložitev obravnave zavrnjen, saj mora imeti taka odločitev, kot rečeno, utemeljeno podlago, biti pa mora tudi ustrezno obrazložena. Ker te okoliščine iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhajajo, ga ni bilo mogoče preizkusiti. Utemeljeni pritožbi zagovornice je zato sodišče druge stopnje ugodilo in sklep sodišča prve stopnje na podlagi tretjega odstavka 402. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) razveljavilo.