VSM Sklep III Cp 83/2023

I. Pritožbo se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Udeleženki krijeta sami, vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se stiki med mld. A. A. (v nadaljevanju otrok), in nasprotno udeleženko B. B. (v nadaljevanju nasprotna udeleženka oziroma mati), določeni s sodbo Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu IV P 35/2018 z dne 19. 11. 2019, pod točko III izreka, spremenijo tako, da se izvajajo ob prisotnosti predlagateljice, v obsegu ter v okolju, kot ga bosta medsebojno dogovorili in bo v največjo korist otroka (točka I izreka izpodbijanega sklepa) ter odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

2Zoper ta sklep vlaga pravočasno pritožbo po svoji pooblaščenki nasprotna udeleženka iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) s predlogom na njegovo razveljavitev oziroma spremembo, da se stiki izvajajo po telefonu in ob prisotnosti predlagateljice, vsako prvo nedeljo v mesecu od 13.00 do 16.00 ure na domu nasprotne udeleženke ali v okolici, preostale dni pa v obsegu ter v okolju kot ga bosta udeleženki medsebojno dogovorili in bo v največjo korist otroka. V pritožbi se zavzema, da sodišče določi fiksen stik enkrat na mesec, medtem ko naj v preostalem delu ostane sklep v veljavi, da bosta ostale stike udeleženki medsebojno dogovorili. Graja, da odločitev kot jo je sprejelo sodišče ni korist otroka, ker predlagateljica nasprotni udeleženki ni naklonjena in ji stika s hčerjo, v kolikor bo to prepuščeno dogovoru ne bo omogočila, četudi se bo sama zanj trudila, pri čemer dodaja, da bo stike redno izvajala, saj hčero pogreša in si z njo želi pristen odnos, pri čemer se zaveda, da je v veliki meri kriva sama, da je pri stiku navzoča predlagateljica, saj v preteklem ni redno izvajala stikov, ki so bili določeni, pri čemer se v zadnjem letu aktivno trudi, da bi ponovno pridobila zaupanje hčere. En vnaprej določen stik mesečno pa bi bil tudi v korist otroku, saj bi le redni stiki omogočali, da ohranjata, izboljšujeta in nadgrajujeta svoj odnos ter v prihodnje povečujeta gostoto, trajanje in način izvajanja stikov. Hkrati pojasnjuje, da bi se morala že pred leti, ko je bilo osebnih stikov med njo in hčerko zaradi situacije s COVID-19 malo, zavzemati za izvrševanje stikov kot so določeni v sodbi, ne pa ostati pasivna in dopustiti, da hči izgubi zaupanje vanjo. Sicer živi pri starših, tam bo ostala dokler si finančno ne opomore, ohranja stike s prijateljicama, ne pije in se ne druži z moškimi ter so njene misli usmerjene k njenim otrokom, ki jih pogreša in si z njimi želi čimveč stikov.

3Predlagateljica v odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbenim trditvam kot neutemeljenim ter predlaga zavrnitev pritožbe. Priglaša stroške.

4Pritožba ni utemeljena.

5V zadevi je sodišče uporabilo določbe Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) ter določbe Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) in ZPP na podlagi 42. člena ZNP-1.

6Sodišče prve stopnje je v celoti sledilo predlogu predlagateljice¹, da je sprememba stikov potrebna zaradi koristi otroka in v izogib njegovi ogroženosti.

7Sodišče druge stopnje ugotavlja, da nasprotna udeleženka v postopku na prvi stopnji ni sodelovala vse do naroka, ki se je opravil 25. 10. 2022 in to kljub temu, da je bil predlog vložen že 15. 3. 2022 in nasprotni udeleženki vročen 2. 4. 2022² ter ji je bil kasneje vročen tako sklep o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe, ko je hkrati sodelovala s CSD³. Na razpisan narok z dne 27. 9. 2022⁴ je preko elektronske pošte sodišču prve stopnje opravičila svojo odsotnost, nato pa na (zadnji) narok 25. 10. 2022 pristopila. Na njem je navedla citat: "da se s predlogom ne strinja, saj želi pogoste stike z A. ter vztraja pri tem kar je povedala na CSD."⁵ Vse, kar nasprotna udeleženka zatrjuje sedaj v pritožbi predstavlja zato pritožbene novote, za katere nasprotna udeleženka niti ne zatrjuje, da jih ni mogla izpostaviti pravočasno v postopku na prvi stopnji (29. člen v zvezi s 6. členom ZNP-1)⁶, ko sicer iz njenih navedb v pritožbi izhaja, da opisuje dejansko stanje, ki se nanaša na obdobje pred opravljenim narokom. Njenih pritožbenih trditev in graj, s katerimi prereka po sodišču prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje, zato sodišče druge stopnje ne more upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), pritožba v tem obsegu pa ni dopustna.

8Sodišče izda novo odločbo o stikih s starši, če to zahtevajo spremenjene razmere in korist otroka (osmi odstavek 141. člena DZ).

9Sodišče druge stopnje v odločitev sodišča prve stopnje, nima pomislekov. Utemeljenost predloga temelji na dokazni oceni s strani predlagateljice predloženih listin ter njeni izpovedbi in mnenju CSD, v katerem je upoštevano tudi mnenje otroka (143. člena DZ).⁷ Nasprotna udeleženka namreč v samem postopku na prvi stopnji (kot že rečeno) trditvam predlagateljice ni obrazloženo nasprotovala, res pa je, da je tekom postopka na prvi stopnji sodelovala s CSD. Iz mnenja CSD, podanega po opravljenih razgovorih z nasprotno udeleženko, predlagateljico in otrokom, izhaja, da je predlog za spremembo stikov, da se ti izvajajo med materjo in hčero po predhodnem dogovoru in ob prisotnosti predlagateljice, v korist otroku⁸, kar potrjuje pravilnost odločitve sodišča prve stopnje. CSD je pred izdajo mnenja opravil razgovor tudi z otrokom (v tem času je bila deklica stara 8 let). Otrok je izrazil željo, da bi se z mamo srečala samo v spremstvu tete (predlagateljice), saj bi se ob njeni prisotnosti z mamo počutila varno. Iz razgovora izhaja, da je otrok izgubil zaupanje v mamo prav zaradi ravnanja nje same, ki stikov kljub možnosti (stiki so bili vnaprej točno določeni s sodno odločbo)⁹ ni izvajala, s tem pa je izgubila tako zaupanje otroka kot tudi čustveno povezanost z njim.¹⁰ Mati je imela stik s hčero za božič 2021, nato pa v letu 2022 le en stik, meseca avgusta ali septembra.

10Sodišče prve stopnje je ob vseh ugotovljenih okoliščinah pravilno odločilo, da naj stiki zaenkrat potekajo zgolj z vnaprejšnjim dogovorom med skrbnico in materjo. Res je, da so stiki otroka s starši zaželjeni in se je zanje potrebno zavzemati ter je pomembno, da so redni in kontinuirani, vendar pa mora tisti od staršev, ki stike izvaja, opustiti vse kar njihovo izvajanje otežuje (141. člen DZ). V danem primeru so bili stiki z materjo točno vnaprej določeni s sodno odločbo, vendar se dejansko niso izvajali. Razlog za slednje je bil na strani matere. Ravnanje matere je pri otroku povzročilo stisko in čustveno odtujitev ter prizadetost. Dosedanji način izvajanja stikov ni bil v otrokovo korist, zanj je bil celo ogrožujoč.¹¹ Na strani matere pa so se tudi spremenile okoliščine (uživanje prepovedanih substanc, neurejeno bivanjsko okolje idr.), ki so terjale spremembo stikov. S tem pa sta izpolnjena pogoja za izdajo nove odločbe o stikih po osmem odstavku 141. člena DZ.

11Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da bo z novo ureditvijo stikov, ob predpostavki, da bodo ti potekali redno (na pobudo matere in v dogovoru s skrbnico), postopoma ponovno vzpostavljen tesnejši stik otroka z materjo in medsebojno zaupanje med njima. Šele po vzpostavitvi le tega bo možno stike urediti na drugačen način, torej kontinuirano z vnaprej določenimi časovnimi okvirji. Vodilo pri odločitvi sodišča je namreč največja otrokova korist in prav ta je bila po oceni sodišča druge stopnje s sprejeto odločitvijo dosežena.

12V posledici navedenega pritožba ni utemeljena, in ker sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo nasprotne udeleženke zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo. Odločitev temelji na 2. točki 365. člena ZPP.

13Odločitev o stroških tega postopka v skladu z določbo 101. člena ZNP-1 temelji na prostem preudarku. Nasprotna udeleženka, ki s pritožbo ni uspela krije sama svoje stroške, enako pa tudi predlagateljica, ki z odgovorom ni prispevala k rešitvi zadeve na drugi stopnji.

¹ Predlagateljica je otrokova skrbnica in hkrati njena teta (sestra očeta).
² Fikcija vročitve.
³ Razgovor z nasprotno udeleženko pred CSD je potekal 13. 5. 2022, 8. 6. 2022, kot izhaja iz dopisa z dne 23. 6. 2022 (l. št. 21 - 22 spisa).
⁴ Glej l. št. 27 spisa.
⁵ Glej točko 4 obrazložitve izpodbijanega sklepa.
⁶ Udeleženci lahko do izdaje odločbe, s katero se konča postopek na prvi stopnji, vselej navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze, če so v korist oseb iz drugega odstavka 6. člena tega zakona (otrok, ki še ni dopolnil 18 let).
⁷ Sodišče pri odločitvi o stikih upošteva tudi otrokovo mnenje, glede koristi otroka pa mnenje centra za socialno delo.
⁸ Mnenje CSD z dne 23. 6. 2022 (l. št. 21 - 22 spisa) ter dopolnitev mnenja z dne 26. 9. 2022 (l. št. 34 spisa).
⁹ Glej točko 11 izpodbijanega sklepa oziroma točko 1 obrazložitve tega sklepa.
¹⁰ Glej mnenje CSD z dne 23. 6. 2022 na l. št. 22 spisa.
¹¹ Glej točko 11 obrazložitve izpodbijanega sklepa.