VSL Sklep I Cpg 19/2023

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog toženke za oprostitev plačila sodne takse.

2Zoper sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP (v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena Zakona o sodnih taksah – ZST-1) pravočasno pritožila toženka.

3Pritožba ni utemeljena.

4Toženka je v postopku vložila pritožbo zoper sodbo in zaprosila za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo, ki znaša 621,00 EUR. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da toženka k predlogu za oprostitev plačila oziroma za obročno plačilo sodne takse ni predložila nobenih dokazil, niti letnega poročila za leto 2021, zato je sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti vpogledalo v evidenco AJPES in (na podlagi zadnjega revidiranega poročila za leto 2019) ugotovilo, da je imela toženka v letu 2019 za 8.170.231,00 EUR čistih prihodkov od prodaje in je poslovala s čistim poslovnim izidom obračunskega obdobja v višini 1.001.776,00 EUR, skupaj s prenesenim dobičkom pa je njen bilančni dobiček znašal 2.291.906,00 EUR. Pritožnica ugotovljenega dejanskega stanja ne izpodbija.

5Neutemeljene so pritožbene trditve, da je bilančni dobiček kategorija, ki da je le na papirju, dejansko pa da je pomembno, če in koliko sredstev ima toženka (trdi namreč, da denarnih sredstev nima in takse ne more plačati). Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da pri odločanju upošteva tako premoženjsko, kot tudi finančno in likvidnostno stanje stranke, zato niti dejstvo, ki ga je sicer sodišče prve stopnje tudi ugotovilo, da so namreč vsi transakcijski računi toženke zaprti, samo po sebi za taksno oprostitev oziroma odlog ali obročno plačilo sodne takse ne zadostuje. Na tem mestu na pritožbene trditve o dejanski nezmožnosti plačila sodne takse (ker naj toženka drugače kot preko računa ne bi smela poslovati), višje sodišče le dodaja, da iz trditev v predlogu ne izhaja, da bi toženka trdila, da nima nobenega transakcijskega računa niti v tujini.

6Poleg premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja mora sodišče prve stopnje pri odločanju presojati tudi, ali bi bila s plačilom sodne takse ogrožena dejavnost pravne osebe (prim. tretji odstavek 11. člena ZST-1). Pritožnica ugotovitve sodišča prve stopnje, da v predlogu in njegovi dopolnitvi ni podala trditev o tem, kako bi plačilo dolžne sodne takse ogrozilo njeno poslovanje, niti ne izpodbija. Sodišče prve stopnje je zato glede na ugotovljeno pozitivno finančno in premoženjsko stanje, kljub dejstvu, da ima toženka zaprte transakcijske račune, pravilno ocenilo, da ima toženka premoženje, s katerim je zmožna brez ogrožanja svoje dejavnosti plačati sodno takso za pritožbo.

7Upoštevaje obrazloženo se višje sodišče do tudi sicer zgolj pavšalnih pritožbenih trditev o močni zadolženosti in številnih izvršilnih postopkih zoper njo ni več opredeljevalo.

8Pritožbeni razlogi torej niso utemeljeni. Ker sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo nobene od kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je višje sodišče pritožbo toženke zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).