VSL Sklep IV Cp 1757/2022

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka razveljavi glede odločitve o ukinitvi preživnine od 5. 6. 2019 do 1. 9. 2020 in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. V preostalem delu, to je glede odločitve o ukinitvi preživnine od 1. 9. 2020 dalje, se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo predlogu predlagatelja ter z dnem 5. 6. 2019 ukinilo njegovo obveznost plačila preživnine nasprotni udeleženki (I).

2Zoper takšno odločitev je pritožbo vložila nasprotna udeleženka. Uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog predlagatelja v celoti zavrne, podrejeno razveljavi ter vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

Primarno nasprotna udeleženka izpostavlja, da predlagatelj 5. 6. 2019 ni podal predloga za ukinitev preživnine, zaradi česar je sodišče v tem delu nezakonito prekoračilo meje njegovega zahtevka. Sodišče prve stopnje je v sodno odločbo tudi napačno zapisalo ime nasprotne udeleženke. Sodišče je sicer s popravnim sklepom napako odpravilo, vendar pa je v popravljenem sklepu navedlo, da se ukine preživnina z dne, torej bi se lahko smatralo, da je ukinjena preživnina z določenega dne, ne pa z dnem, in je že v tem delu izpodbijani sklep popolnoma nejasen in nesmiseln.

Navaja, da je bila v šolskem letu 2014/2015 vpisana na frizersko šolo, ker pa ji je bila ugotovljena alergija na barvo, šole ni mogla več opravljati. V zvezi s tem je predlagala angažiranje sodnega izvedenca ustrezne medicinske stroke, ki bi lahko potrdil njeno alergijo na barvo oziroma druge frizerske preparate. Sodišče tega dokaza neutemeljeno ni izvedlo, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost sodne odločbe. V šolskem letu 2015/2016 je naredila I. letnik srednje strokovne šole - ekonomski tehnik. V šolskem letu 2016/2017 se je vpisala na zdravstveno šolo. Ker pa je bila v tem šolskem letu podvržena rizični nosečnosti ter psihičnemu in fizičnemu nasilju, letnika ni naredila. Sodišče teh okoliščin ni upoštevalo. V šolskem letu 2017/2018 se je vpisala v program srednjega poklicnega izobraževanja bolničar - negovalec - bolničarka - negovalka. Ker v prvem letu otrok potrebuje veliko nege in pozornosti, zaradi česar bi lahko imela starševski dopust, otroka pa je tudi redno vozila v razvojno ambulanto ter se z njim veliko ukvarjala, navedenega letnika ni uspela opraviti. V šolskem letu 2018/2019 je nasprotna udeleženka z otrokom še vedno obiskovala razvojno ambulanto in v tem obdobju se je tudi njen odnos z A. A. zelo poslabšal. Otroka je imela vseskozi doma, ker ga A. A. ni hotel voziti v vrtec (sama pa ni imela vozniškega izpita, niti ni imela časa in denarja opraviti izpit), zato se je cele dneve ukvarjala z otrokom. Preživljala je grozote nasilja in je bila ves čas pod hudim psihičnim pritiskom, v strahu ter tesnobi. Zaradi nasilja bivšega partnerja se nasprotna udeleženka srečuje z motnjami pozornosti, vse to jo je izčrpalo, zaradi česar je imela težave v šoli. Pritožba izpostavlja, da šole ni namerno zapostavljala, temveč zaradi zunanjih vplivov - nasilja s strani tretje osebe, rizične nosečnosti in prezgodnjega poroda, na kar ni imela nikakršnega vpliva. Odkar ni več podvržena nasilju, se redno šola. V primeru dvoma, da je izpostavljeno nasilje vplivalo na njeno šolanje, je nasprotna udeleženka predlagala, da sodišče postavi sodnega izvedenca medicinske stroke, psihiatra ali sodnega izvedenca psihologije ali klinične psihologije odraslih, ki bi pregledal spisovno dokumentacijo ter nasprotno udeleženko. Tudi tega dokaza sodišče neutemeljeno ni izvedlo, kar je ravno tako vplivalo na pravilnost in zakonitost sodne odločbe.

Pritožba še izpostavlja, da nasprotna udeleženka ob vložitvi predloga nesporno ni živela v izvenzakonski skupnosti z A. A. Ne samo da A. A. ni preživljal svoje družine, tudi sedaj ne plačuje preživnine niti za svojega sina, kaj šele za nasprotno udeleženko. Nasprotna udeleženka je morala stroške najemnine plačevati sama, tudi za otroka je morala poskrbeti sama, saj je A. A. delal le občasno. Nasprotna udeleženka je z A. A. po dogodku z dne 6. 8. 2019 končala zvezo. Ob vložitvi predloga skupnost med njo in A. A. nedvomno ni obstajala. Prav tako o čustveni zrelosti A. A., ki jo zahteva drugi odstavek 24. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ), ni moč govoriti. Sicer pa A. A. od 13. 3. 2020, ko je nastopil hišni pripor, ne more delati.

3Predlagatelj je na pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Nasprotna udeleženka v pritožbi utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje predlagateljevo zahtevo za sodno varstvo prekoračilo, ker je odločilo, da se preživnina ukine že z dnem 5. 6. 2019. Kot izhaja iz listin v spisu, je predlagatelj 5. 6. 2019 vložil laičen predlog na znižanje preživnine, ki ga je nato dopolnil z vlogo z dne 6. 9. 2019, ko je določneje zahteval, da sodišče preživnino, ki na podlagi obvestila CSD X z dne 12. 5. 1999 znaša 230,99 EUR zniža na 80,00 EUR mesečno. Šele na naroku 1. 9. 2020 je zahteval, da se mu obveznost plačevanja preživnine ukine. Predmetni postopek se vodi po pravilih nepravdnega postopka, pri čemer sicer res veljajo manj formalna in toga pravila, kot pri uveljavljanju zahtevka v pravdnem postopku, vendar pa je predlagatelj v konkretnem primeru jasno opredelil vsebino sodnega varstva s tem, da je ob vložitvi predloga dne 5. 6. 2019 zahteval znižanje preživnine, in šele od 1. 9. 2020 dalje njeno ukinitev. S tem je določno opredeli tudi meje sodnega preizkusa. Sodišče namreč ne more predlagatelju prisoditi nekaj več niti kaj drugega, kot to s predlogom zahteva. Odločitev o ukinitvi preživnine pa je več kot odločitev za njeno znižanje. Tako kot se preživnina lahko določi le za naprej od dneva vložitve tožbe ali predloga za določitev preživnine, se lahko tudi ukine (zniža) le od dneva vložitve tožbe oziroma predloga, in ne od dneva, ko je podlaga za plačevanje preživnine odpadla. S tem je prvo sodišče storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost sklepa, zato je pritožbeno sodišče pritožbi v tem delu ugodilo, izpodbijani sklep glede odločitve o ukinitvi preživnine od 5. 6. 2019 do 1. 9. 2020 razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 37. členom Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP). Sodišče prve stopnje bo morala v ponovljenem postopku odločiti o predlagateljevem predlogu za znižanje preživnine od 5. 6. 2019 do 1. 9. 2020, ko je bila preživnina ukinjena. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da ne more samo odločiti na podlagi pritožbene obravnave, saj je glede predloga za znižanje preživnine ostal neugotovljen cel sklop pravno odločilnih dejstev. S pritožbeno obravnavo bi tako pritožbeno sodišče onemogočilo presojo samostojne pravne celote na obeh stopnjah ter bi s tem nesorazmerno poseglo v ustavno zagotovljeno pravico do pritožbe. Vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek v tem delu bo tudi bolj ekonomična in ne bo povzročila hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

6Sodišče na zahtevo ali predlog upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena.

7Predlagatelj zatrjuje, da sta nastopili dve spremenjeni okoliščini. Nasprotna udeleženka se več ne šola ter živi v izvenzakonski skupnosti z A. A., kar sta samostojna razloga za ukinitev preživnine.

8V skladu s prvim odstavkom 183. člena DZ so starši dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti, tako da v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj. Za otroka, ki se redno šola in ni zaposlen ter ni vpisan v evidenco brezposelnih oseb, obveznost preživljanja traja najdlje do otrokovega dopolnjenega 26-tega leta starosti (drugi odstavek 183. člena DZ)

9Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da je za ugotovitev, ali se otrok redno šola, bistveno, da njegovo šolanje vodi do veljavne izobrazbe ter da otrok redno izpolnjuje svoje šolske obveznosti - redno obiskuje pouk oziroma redno opravlja izpite. Izvršilni naslov za plačevanje preživnine polnoletnemu otroku tako velja le, če se ta redno šola. V primeru, da pri izpolnjevanju študijskih obveznosti pride do zastoja oziroma prekinitve, so starši dolžni otroka preživljati še naprej, vendar le, če je bil zastoj v šolanju upravičen.

10Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhajajo naslednja dejstva:

- predlagatelj razpolaga z izvršilnim naslovom, iz katerega izhaja njegova obveznost plačevanje preživnine nasprotni udeleženki;

- preživnina, ki jo je predlagatelj dolžan plačevati nasprotni udeleženki, znaša v revaloriziranem znesku 230,99 EUR;

- predlagatelj je nasprotni udeleženki plačeval preživnino do meseca februarja 2020;

- zaradi alergije, ki jo je imela nasprotna udeleženka pri praktičnem delu pouka, ko je bila v šolskem letu 2014/2015 vpisana v srednjo frizersko šolo, iz opravičenega razloga ni izpolnila pogoja rednega šolanja;

- v šolskem letu 2015/2016 je nasprotna udeleženka uspešno izdelala I. letnik srednje upravno administrativne šole;

- nasprotna udeleženka v šolskem letu 2016/2017 zaradi anoreksije, nosečnosti in rojstva otroka (otrok se je rodil ... 2. 2017) pogoja rednega šolanja iz opravičenega razloga ni izpolnila;

- nasprotna udeleženka je tudi v šolskem letu 2017/2018 kot mlada in neizkušena mamica imela opravičljiv razlog za zastoj v šolanju;

- v šolskem letu 2018/2019 do meseca junija 2019 je nasprotna udeleženka zaradi skrbi za dojenčka ter nasilja partnerja imela opravičljiv razlog za zastoj v šolanju;

- od 5. 6. 2019 nasprotna udeleženka ni več imela opravičenega razloga za zastoj v šolanju, saj je otrok dopolnil že dve leti in bi lahko opravljala šolske obveznosti, glede družinskega nasilja pa bi ji lahko pomagale temu namenjene inštitucije, kajti preživninskega bremena za ves čas nasilne zveze s partnerjem ni moč prevaliti na očeta;

- nasprotna udeleženka je v šolskih letih 2019/2020 in 2020/2021 uspešno končala II. in III. letnik ter se je v šolskem letu 2021/2022 vpisala v IV. letnik;

- skupno življenje nasprotne udeleženke z A. A. od vselitve v najemniško stanovanje v letu 2018 ustreza zakonskemu standardu dlje časa trajajoče skupnosti;

- A. A. je bil zmožen preživljati nasprotno udeleženko od vložitve predloga, to je od 5. 6. 2019 do 13. 3. 2020.

11Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je v šolskem letu 2014/2015 nasprotna udeleženka izkazala opravičen razlog za zastoj v šolanju zaradi zdravstvene težave (alergija na frizerske preparate). Nosečnost ter rojstvo sina (... 2. 2017) je po mnenju pritožbenega sodišča tudi opravičljiv razlog, da v šolskem letu 2016/2017 nasprotna udeleženka ni mogla opravljati šolskih obveznosti. Pritožbeno sodišče se strinja tudi s stališčem sodišča prve stopnje, da je imela nasprotna udeleženka opravičljiv razlog za zastoj šolanja tudi v letu 2017/2018, ko je bila obremenjena s skrbjo za novorojenčka. Po mnenju pritožbenega sodišča pa opravičenega razloga za zastoj šolanja v šolskem letu 2018/2019, ne glede na zatrjevane težave zaradi nasilja partnerja, ni več imela. Kot izhaja iz listin v spisu, je bila zveza nasprotne udeleženke s partnerjem ves čas nasilna in bi se morala nasprotna udeleženka vsaj po rojstvu otroka iz zveze umakniti ter se obrniti na za to pristojne inštitucije. S 1. 9. 2018 je bil otrok star že eno leto in pol, kar pomeni, da bi v tem obdobju lahko obiskoval vzgojno varstveni zavod in bi nasprotna udeleženka šolo lahko začela vsaj obiskovati. V pritožbi zatrjevano dejstvo, da partner nasprotne udeleženke otroka v tem obdobju ni želel voziti v vrtec, ter da nasprotna udeleženka nima vozniškega izpita, je brezpredmetno. Tako kot je za varstvo otroka nasprotna udeleženka lahko poskrbela v šolskem letu 2019/2020, ko je uspešno nadaljevala z rednim šolanjem, bi enako morala storiti tudi v šolskem letu 2018/2019. Ker torej nasprotna udeleženka pogoja rednega šolanja v šolskem letu 2018/2019 ni izpolnila, je prvo sodišče utemeljeno ugodilo predlogu za ukinitev preživnine, vendar le od dneva njegove vložitve. Ker že navedeni razlog zadostuje za ukinitev preživnine, pritožbeno sodišče ni odgovarjalo na pritožbene navedbe glede ugotovljenega obstoja zunajzakonske skupnosti nasprotne udeleženke z A. A. ter njegove zmožnosti preživljanja nasprotne udeleženke.

12V primeru, da sodišče ugotovi prenehanje izvršilnega naslova za plačevanje preživnine, le-ta ne more ponovno zaživeti s kasnejšim rednim šolanjem, kot je pritožnici pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje.

13Pritožba očita prvemu sodišču neizvedbo dokaza s postavitvijo sodnega izvedenca ustrezne medicinske stroke, ki bi lahko potrdil alergijo nasprotne udeleženke na barvo oziroma druge frizerske preparate ter sodnega izvedenca psihiatra ali sodnega izvedenca psihologije ali klinične psihologije odraslih, ki bi potrdil, da je izpostavljeno nasilje vplivalo na šolanje nasprotne udeleženke. Pravica do poštenega postopka se udejanja skozi načelno dolžnost sodišča, da izvede vse predlagane dokaze. Vendar lahko sodišče v skladu s sodno prakso in teorijo zavrne izvedbo dokaza, če je dokaz po pravni presoji sodišča irelevanten, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazoval, ni pravno odločilno, ker je dokaz neprimeren za ugotovitev določenega dejstva, če je dokaz prepozen, pavšalen ali nesubstanciran ter če je nepotreben, ker je sporno dejstvo že dokazano. V zvezi s pritožbeno trditvijo, da bi moralo sodišče prve stopnje izvesti dokaz s sodnim izvedencem medicinske stroke glede alergije na barvo, je sodišče prve stopnje v 16. točki obrazložitvi izpodbijanega sklepa pojasnilo, da je navedeni razlog (alergija na barvo) štelo za opravičljiv razlog za zastoj v prvem letu šolanja, torej je izvedba dokaza nepotrebna, ker je bilo navedeno dejstvo že dokazano z zaslišanjem nasprotne udeleženke. Enako velja tudi za postavitev izvedenca medicinske stroke oziroma psihologije glede posledic nasilja pri nasprotni udeleženki, saj je sodišče prve stopnje v 17. točki obrazložitve sklepa pritrdilo zatrjevanju pritožnice, da je nasilje partnerja prispevalo k zastoju pri šolanju.

14Pritožbeno sodišče je na podlagi navedenega pritožbi nasprotne udeleženke delno ugodilo in na podlagi tretjega odstavka 365. člena ZPP sklep sodišča v delu, ki se nanaša na ugoditev predlogu za ukinitev preživnine od 5. 6. 2019 do 1. 9. 2020, razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, v preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanem in nerazveljavljenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

15Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za novo odločitev (tretji odstavek 165. člena ZPP).