VSL Sklep II Cp 1886/2022

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da sta elaborat za vpis stavbe z ident. št. 0000-81 v kataster stavb in elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru (št. rezervacije ...), oba z dne 17. 2. 2021, ki ju je v tem sodnem postopku izdelala sodna izvedenka geodetske stroke, primerna strokovna podlaga, zato je Geodetski upravi RS naložilo, da se prioritetno, v roku enega meseca od pravnomočnosti sklepa, evidentirajo spremembe v zemljiškem katastru in v katastru stavb v skladu z navedenima elaboratoma tako, da evidentira novo nastale parcele in dele mej med novo nastalimi parcelami kot urejene (I. točka izreka). Elaborata postaneta sestavni del izreka sklepa (II. točka izreka), Geodetska uprava RS obvesti sodišče o evidentiranju sprememb v zemljiškem katastru in katastru stavb (III. točka izreka).

2Zoper sklep se pritožuje udeleženec A. A. (v nadaljevanju pritožnik) iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da višje sodišče sklep razveljavi ter (podredno) zadevo vrne v ponovno odločanje.¹

Pritožnik je po priglasitvi udeležbe podal zahtevo za vročitev vseh dokumentov in vlog, da bi imel možnost sodelovanja v postopku. Sodišče ni izvedlo predlaganih dokazov in ni vodilo kontradiktornega postopka ter ni obrazložilo, zakaj s strani pritožnika predlaganih dokazov ni izvedlo. Postopek se je začel že predhodno, ko je pritožnik izvedel za postopek, je podal priglasitev stranke v postopku. Geodet je pozval na sodelovanje pri izmeri tudi njega, ki se je pritožil, saj si hoče sosed s postopkom etaže prilastiti del njihove parcele in objekta. Na izmeri je geodetu predstavil že izdelano etažo za njihov objekt iz leta 2010, kjer so sporni prostori zavedeni kot njihovo lastništvo. Zadeva je torej glede istih nepremičnin že razsojena in ni dovoljeno ponovno odločanje o isti stvari, sodišče se do procesnega ugovora res iudicata ni opredelilo.

3Ob upoštevanju dejanskega stanja na terenu ni pogojev za napravo elaborata, kot ga je izdelala B. B. Parcelna meja med stavbama ni bila nikoli sporna, pritožnik se ne strinja s prestavitvijo meje. Na spornem delu ima na svoji parceli nameščene klime in ta del v celoti uporablja. Vmesni prostor med 0000-81 in 0000-84 je vseskozi brez izključne posesti predlagatelja. Poseg v kletnem delu je napravljen enostransko in zvijačno in brez odobritve lastnika sosednjega zemljišča. V postopku ni mogoče in ni dovoljeno spremeniti meje tako, da se formirata novi parceli. Njihova stavba je bila zgrajena vsaj 100 let pred stavbo soseda. Ko se je ta prizidala, je zaprla vrt njihove stavbe, iz vrta je nastal atrij. Pritožnik in C. (A.) sta kupila etažo v hiši in pripadajoče skupne dele pred 30-imi leti, nato so bili dokupljeni še ostali deli stavbe. Kdaj si je sosed nezakonito prilastil del njihovega atrija, pritožniku ni poznano. Protestira nad uporabo atrija in nad postopkom, ki ga je začel sosed, ki si želi prilastiti del njihovega atrija in premakniti parcelno mejo. Družina D. D. je nelegalno uporabljala del njihove nepremičnine. V odločbi in elaboratu se navaja, da atrij, sploh ne obstaja, čeprav izvedenka sicer omenja, da ga je izmerila. Zavaja tudi glede besede atrij, čeprav je ta irelevantna, saj se z njo označujejo zaprti in odprti prostori med stavbama. Pritožnik prosi za vročitev vseh vlog in odločb. Po pridobitvi celotne dokumentacije in angažiranju novega izvedenca bodo lahko podali vse pripombe.

4Nasprotna udeleženca v odgovoru na pritožbo tej nasprotujeta in predlagata njeno zavrnitev.

5Pritožba ni utemeljena.

6Neutemeljeni so očitki, da sodišče ni vodilo kontradiktornega postopka. Pritožnik je v postopek vstopil naknadno, vendar mu je sodišče prve stopnje že 14. 8. 2020 vročilo dotedanje vloge, odločbe ter izvedeniško mnenje (glej povratnico pripeto k r. št. 64), nadaljnje vloge mu je vročalo sproti in mu tako omogočilo udeležbo v postopku. Pritožnik očitek utemeljuje tudi s trditvijo, da sodišče ni izvedlo predlaganih dokazov ter tega ni obrazložilo. Pri izpodbijani odločitvi (o tem, ali sta elaborata za vpis stavbe v kataster stavb in za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru primerna strokovna podlaga) so relevantni le ugovori in predlogi udeležencev v zvezi z izvedeniškim mnenjem, ki so tehnične narave, zato so tudi očitki predlagatelja v zvezi z (še) neizvedenimi dokazi, ki se niso nanašali na za izpodbijani sklep relevantne navedbe, neutemeljeni.

7Navedbe, da je zadeva glede istih nepremičnin že razsojena in zato o njej ni dovoljeno ponovno odločati, ter da se sodišče do procesnega ugovora sploh ni opredelilo, niso utemeljene. Sodišče je razloge glede procesnega ugovora res iudicata navedlo že sklepu z dne 20. 5. 2021. Tudi v izpodbijanem sklepu so razlogi glede tega navedeni v 3. točki obrazložitve (čeprav sodišče izrecno ne navede, da ne gre za res iudicato). Sodišče prve stopnje je namreč na podlagi pojasnila izvedenke, da ni prišlo do dvojnega evidentiranja delov stavbe, saj je del sosednje stavbe 0000-84-6 v izmeri 9 m2, ki ga omenja tretji udeleženec, v drugi etaži (pritličju), medtem ko je atrij v tretji etaži (prvem nadstropju), ugotovilo, da so bili vsi deli stavbe pravilno evidentirani samo enkrat, pravilno je bilo evidentirano tudi zemljišče pod stavbo, tretji udeleženec pa na pojasnila izvedenke z dne 21. 4. 2021 tudi ni imel več pripomb.

8Sodišče prve stopnje je kot odločilno ugotovilo, da predstavljata novo nastali parceli št. 452 in 153/136 (skupaj s parcelo št. 448) zunanji obris obravnavane stavbe 0000-81 v pritličju (drugi etaži) in se zato v skladu s prvim odstavkom 24. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN) štejeta za zemljišče pod obravnavano stavbo. "Atrij" oziroma nepozidani prostor pa se začne v prvem nadstropju (tretji etaži) ter navzgor do mansarde (pete etaže) in ni del nobene stavbe. Izvedenka je namreč pojasnila, da v elaboratu stavbe 0000-81 "atrij" ni evidentiran, ker gre za odprt prostor (v tretji etaži oziroma prvem nadstropju), ki se v evidenci katastra stavb ne evidentira, saj ne izpolnjuje predpisanih pogojev za evidentiranje. Očitki pritožnika v zvezi z "atrijem" so zato neutemeljeni.

9Sodišče je razloge glede ureditve dela meje navedlo v 5. točki obrazložitve in teh ugotovitev pritožnik ne izpodbija. Kot urejeni so se evidentirali le deli mej med novo nastalimi parcelami. Sicer, kot je pojasnila izvedenka,² se v elaboratu za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru niso urejale meje, ampak je bilo le odmerjeno zemljišče pod stavbo v nivoju pritličja, kot to določa ZEN, in je bila izvedena parcelacija dveh parcel (med drugim tudi parcele 281, sedaj parceli 451 in 452). O lastništvu zemljišča pa še ni bilo odločeno in bo o tem sodišče odločalo v končni odločbi. Tudi pritožbene navedbe, s katerimi pritožnik nasprotuje „spremembi meje“ med stavbama so tako neutemeljene.

10Ostale pritožbene navedbe se ne nanašajo na tehnično izvedbo elaboratov. Pritožnik, kot pravilno navajata nasprotna udeleženca v odgovoru na pritožbo, večinoma ponavlja v postopku podane ugovore, ki se nanašajo na lastništvo sporne nepremičnine, kar ni predmet odločanja v tej fazi postopka (npr., da je vmesni prostor brez izključne posesti predlagatelja oziroma je v uporabi pritožnika, ki nanj lahko edini dostopa, da si hoče sosed s postopkom prilastiti del njihove parcele in objekta itd.). Na tovrstne pritožbene navedbe sodišče druge stopnje zato pri presoji izpodbijanega sklepa ne odgovarja. Kot je v izpodbijanem sklepu pojasnilo sodišče prve stopnje, je zaenkrat odločilo zgolj o katastrskemu vpisu zemljišča pod stavbo in same stavbe, ki ga določajo kogentna pravila geodetske stroke in predpisi o evidentiranju nepremičnin, kar ni povezano z zemljiškoknjižnim vpisom, torej s pravnim vprašanjem, kdo bo lastnik parcel zemljišča pod stavbo. Natančneje je sodišče prve stopnje to pojasnilo v 4. točki obrazložitve, razlogi so pravilni, zato jih sodišče druge stopnje ne ponavlja, temveč se nanje sklicuje.

11Sodišče prve stopnje je utemeljeno ugotovilo, da je sodna izvedenka v celoti sledila navodilom sodišča in nalogo opravila tako, kot ji je bila naložena, da sta elaborata vsebinsko ustrezna ter izdelana v skladu s pravili geodetske stroke in relevantnimi predpisi o evidentiranju nepremičnin, pripombe pa niso bile utemeljene.

12Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku in v zvezi s 3. členom ZVEtL-1).

¹ V isti vlogi toženec podaja tudi predlog za izločitev izvedenke. O tem je dne 26. 9. 2022 že odločilo sodišče prve stopnje, zato navedb, ki se nanašajo na ta predlog, sodišče druge stopnje v tej odločbi ne povzema in nanje ne odgovarja.
² V odgovoru na pripombe pritožnika (glej l. št. 154).