VSL Sklep IV Cp 1122/2022

I. Pritožbi predlagatelja se delno ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v prvi alineji tč. V izreka razveljavi glede odločitve, da oče prevzame prevoz A. A. na stik k materi, če mati zaradi izkazanih zdravstvenih težav ne zmore vožnje na relaciji C. – D. in nazaj.

II. V preostalem delu se pritožba predlagatelja in v celoti pritožba nasprotne udeleženke zavrneta in se v nerazveljavljenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je odločilo, da se mladoletni sin udeležencev A. A., roj. ... 2010, ki je bil s sodno poravnavo IV P 434/2013 z dne 4. 2. 2015 zaupan v varstvo in vzgojo materi - nasprotni udeleženki, zaupa v varstvo in vzgojo očetu - predlagatelju. Hkrati je odločilo, da s 5. 1. 2021 preneha predlagateljeva obveznost plačila preživnine zanj v mesečnem znesku 220 EUR, ki je bila določena z omenjeno sodno poravnavo in hkrati naložilo nasprotni udeleženki, da od 5. 1. 2022 dalje za A. A. preživljanje prispeva mesečno preživnino v znesku 150 EUR. Odločilo je še, da v ostalem delu (glede zaupanja mld. B. B. v vzgojo in varstvo predlagatelju, določitve preživnine zanj in stikov z materjo) ostane sodna poravnava nespremenjena. Spremenilo je sklep N 271/2015 z dne 29. 3. 2017, s katerim so bili določeni stiki obeh otrok s starši, in sicer tako, da stiki mladoletnega A. A. z nasprotno udeleženko potekajo vsak drugi vikend od petka, ko mati pride iskat otroka na očetov dom med 17. in 19. uro, do nedelje do 18. ure, ko oče prevzame otroka na materinem domu. Če zaradi izkazanih zdravstvenih težav mati ne zmore vožnje na relaciji C. - D. in nazaj, prevoz A. A. na stik k materi prevzame oče (prva alineja tč. V. izreka izpodbijanega sklepa). Določilo je tudi stike mld. A. A. z nasprotno udeleženko v času šolskih počitnic ter praznikov. Odločitev o stikih mld. B. B. s predlagateljem pa je spremenilo tako, da se ti vršijo v skladu z otrokovimi željami, potrebami in koristmi. V preostalem delu je predlagateljev predlog zavrnilo in še odločilo, da vsak od udeležencev sam krije svoje stroške postopka.

2Zoper takšno odločitev sta oba udeleženca vložila pravočasni pritožbi.

3Predlagatelj uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Izpodbija odločitev, ki se nanaša na določitev višine preživnine za mld. B. B. in odločitev o določitvi stikov mld. A. A. z nasprotno udeleženko, konkretno v delu, v katerem je bilo odločeno o njegovi obveznosti prevoza otroka na stik. Pritožbenemu sodišču predlaga, da preživnino, ki jo mora plačevati za mld. B. B. za čas od 5. 1. 2022 zniža na 150,00 EUR mesečno. Predlaga tudi spremembo odločitve v sodni poravnavi, po kateri je dolžan plačevati vse stroške povezane z bivanjem v stanovanjski hiši na naslovu C. Glede prevozov na stik predlaga spremembo odločitve, in sicer tako, da v primeru, ko mati zaradi izkazanih zdravstvenih težav ne zmore vožnje na relacije C. - D. in nazaj, prevoz A. A. na stik prevzame sam, mati oziroma nasprotna udeleženka pa mu povrne prevozne stroške za kilometrino v višini 1/3 cene litra neosvinčenega motornega bencina za vsak prevožen kilometer. Podrejeno pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu. Sodišču prve stopnje očita, da ni izvajalo dokazov glede določitve preživnine za mld. B. B. Sodišče bi moralo ugotavljati tudi, ali je predlagatelj dolžan plačevati vse stroške povezane z bivanjem v stanovanjski hiši na naslovu C., kjer sedaj živi nasprotna udeleženka s sinom B. B., saj položnice ne prihajajo več na njegovo ime, ker je bila hiša prodana na javni dražbi zaradi stečaja. Na navedena dejstva je predlagatelj v svojih vlogah in zaslišanjih pravočasno opozoril sodišče. Meni tudi, da je ugotovitev dejanskega stanja glede prevzema stroškov in njihove višine za vožnje mld. A. A. na stik materi nedokončana in pomanjkljiva. Prav tako mu ni jasno, da je sodišče sprejelo s strani nasprotne udeleženke kot dokaz za njeno nesposobnost vožnje na daljše razdalje le njeno izjavo in mnenje lečeče ginekologinje z dne 27. 1. 2022. Njeno mnenje bi sodišče lahko sprejelo le kot del trditvenega in ne dokaznega gradiva. Vprašanje nesposobnosti vožnje pa bi moralo rešiti z izvedbo dokaza z nevtralnim sodnim izvedencem ginekološke specializacije. Meni, da bi se morali stroški zapisati v izrek sklepa, kar bi predstavljajo izvršilni naslov za njihovo poplačilo, ali pa določiti višjo preživnino za mld. A. A.

4Nasprotna udeleženka uveljavlja vse zakonsko določene pritožbene razloge. Ne strinja se z odločitvijo o zaupanju mld. A. A. v vzgojo in varstvo predlagatelju. Prepričana je, da otroku to ni v korist. Sodišče tudi ni sledilo njenemu predlogu, da imenuje sodnega izvedenca psihiatrične stroke, ki bo podal mnenje, ali oče z otrokoma, predvsem mld. A. A., manipulira in ali ima lastnosti, zaradi katerih lahko na mld. otroka škodljivo vpliva. Predlagala je tudi, da izvedenec poda mnenje, kako bi morebitna ločitev bratov vplivala na psihično stanje otrok, predvsem mld. B. B. Navaja, da voženj k predlagatelju, na Štajersko, še ne zmore brez škode za svoje zdravje. Kljub temu pa predlagatelj mld. A. A. ne pripelje na stik. V nadaljevanju pritožbe opisuje nasilni dejanji, ki jih je izvršil predlagatelj po izdaji izpodbijanega sklepa, ki kažeta na to, da očitno dejansko stanje glede starševskih kapacitet predlagatelja ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno.

5Oba udeleženca sta odgovorila na pritožbi nasprotnika in predlagala njuni zavrnitvi, v izpodbijanem delu pa potrditev sklepa sodišča prve stopnje.

6Pritožba predlagatelja je delno utemeljena, pritožba nasprotne udeleženke pa ni utemeljena.

O pritožbi predlagatelja

7Udeleženca sta v zadevi IV P 434/2013 dne 4. 2. 2015 sklenila sodno poravnavo, s katero sta se dogovorila, da se njuna mladoletna otroka B. B., roj. ... 2004 in A. A., roj. ... 2010, zaupata v vzgojo in varstvo nasprotni udeleženki, predlagatelj pa bo za vsakega od otrok plačeval mesečno preživnino v znesku 220 EUR. V tej zadevi predlagatelj predlaga sodišču izdajo nove odločbe o varstvu in vzgoji obeh otrok (četrti odstavek 138. člena Družinskega zakonika, v nadaljevanju DZ), posledično pa naj mu nasprotna udeleženka za njuno preživljanje prispeva mesečno preživnino po 150 EUR za vsakega. Sodišče prve stopnje je po izvedbi vseh dokazov zaključilo, da niso izpolnjeni pogoji za spremembo odločitve o vzgoji in varstvu mld. B. B. oziroma da izdaja nove odločbe o varstvu in vzgoji otroku ne bi bila v korist. Zato je kot neutemeljen zavrnilo očetov predlog, da se mu B. B. zaupa v varstvo in vzgojo, materi pa določi preživnina. Z zavrnitvijo predlagateljevega predloga za izdajo nove odločbe o varstvu in vzgoji B. B. je bilo torej izčrpano tudi odločanje o določitvi preživnine zanj in o določitvi stikov, saj je predlagatelj ti dve odločitvi vezal na spremembo odločitve o vzgoji in varstvu. Neutemeljen je zato predlagateljev očitek, da sodišče ni izvajalo dokazov glede določitve preživnine za mld. B. B., saj tekom postopka nikoli ni postavil predloga na znižanje že določene preživnine, ki jo mora zanj plačevati nasprotni udeleženki. Prav tako tekom prvostopenjskega postopka ni uveljavljal okoliščin v zvezi z prenehanjem njegove obveznosti plačevanja stroškov, povezanih z bivanjem v stanovanjski hiši na naslovu C., ki so mu bili določeni z omenjeno sodno poravnavo. Sodišče prve stopnje zato o tem tudi ni odločalo. V tem delu zato predlagateljeva pritožba ni utemeljena.

8Sodišče prve stopnje je odločilo, da ima mld. A. A. stik z materjo vsak drugi vikend od petka, ko ga pride iskat na očetov dom med 17. in 19. uro, do nedelje do 18. ure, ko ga oče prevzame na materinem domu. Hkrati pa je dodalo, da v primeru, če mati zaradi izkazanih zdravstvenih težav ne zmore vožnje na relaciji C. - D. in nazaj, prevoz A. A. na stik z materjo v celoti prevzame oče. Kot razlog takšne odločitve je v razlogih sklepa navedlo, da so materi iz zdravstvenih razlogov trenutno odsvetovani večji fizični napori, naprezanje in opravljanje daljših voženj. Takšen zaključek temelji na mnenju zdravnice nasprotne udeleženke, iz katerega izhaja, da ima nasprotna udeleženka od poroda dalje težave s povešeno maternico in da se ji svetuje izogibanje dvigovanju težjih bremen, večjim fizičnim naporom, naprezanju in opravljanju daljših voženj. Nasprotna udeleženka je zaslišana povedala, da gre za začasno zdravstveno situacijo, ki bo trajala do operacije, za katero ne ve, kdaj bo izvršena in da bo po njej verjetno zmožna tudi za vožnjo. Po mnenju predlagatelja nasprotna udeleženka nesposobnost vožnje ni uspela dokazati in da bi sodišče do takšnega zaključka lahko prišlo zgolj z izvedbo dokaza s sodnim izvedencem ginekološke specializacije.

9Ne glede na vprašljivo dokazanost začasne nezmožnosti nasprotne udeleženke za daljše vožnje odločitev sodišča prve stopnje ni ustrezna, saj vključitev predlagatelja v izvedbo stikov A. A. z nasprotno udeleženko veže na pogoj njenih (vsakokrat) izkazanih zdravstvenih težav. Pritrditi je treba predlagatelju, da je takšna odločitev nedorečena, kar se izkazuje v dejanskem življenju. Tako je nasprotna udeleženka v odgovoru na pritožbo navedla, da še ni sposobna opraviti vožnje brez škode za svoje zdravje, kljub temu pa predlagatelj mld. A. A. ne pripelje na stik, po drugi strani pa predlagatelj v odgovoru na pritožbo navaja, da je spraševal nasprotno udeleženko, kdaj bo prišla po A. A., vendar njenega odgovora ni bilo. Ker po A. A. ni prišla, ji ni več pisal. V postopku ugotovljena nezmožnost korektne komunikacije med staršema mld. A. A., izkazuje neustreznost takšne dodatne odločitve, ki predstavlja razlog, da do stika A. A. z materjo sploh ne pride oziroma je njegova izvedba ogrožena. Pritožbeno sodišče je zato navedeno (dodatno) odločitev razveljavilo. Tako je sedaj jasno, da je mati tista, ki mora poskrbeti za njen stik z A. A. tako, da pride ponj na očetov dom, oče pa ga po koncu stika prevzame na materinem domu. Takšen je bil tudi predlagateljev predlog in tudi predlog centra za socialno delo, takšna pa je v tudi sodni praksi običajna porazdelitev bremena prevozov na stik otroka z nerezidenčnim staršem. Ni pa razloga, da nasprotna udeleženka pri tem ne bi izkoristila predlagateljeve pripravljenosti, da po predhodnem dogovoru in ob ustrezni povrnitvi stroškov otroka sam pripelje na stik. V tem delu je pritožbeno sodišče ugodilo predlagateljevi pritožbi in razveljavilo odločitev o njegovi obveznosti prevozov na stik k materi.

O pritožbi nasprotne udeleženke

10Odločitev sodišča prve stopnje, da spremenjene razmere in koristi otroka pogojujejo izdajo nove odločbe o varstvu in vzgoji mld. A. A., temelji na otrokovi jasno izraženi želji, ki jo je podal zagovornici otroka pri Varuhu človekovih pravic, da bi se preselil k očetu na njegov dom. Tudi iz poročila osnovne šole, ki jo je obiskoval A. A. v C. izhaja, da je učiteljici zaupal, da ima očeta rad in da se bo z njim preselil na Štajersko, kjer je že obiskal šolo, kamor bi hodil. Iz ugotovitev sodne izvedenke psihiatrične stroke pa izhaja, da se A. A. na očetovem domu dobro počuti, da je do očeta zaupljiv in da je jasno izrazil željo, da bi živel pri njem. Izvedenka je tudi ocenila, da je A. A. sposoben razumeti pomen postopka in dolgoročnost posledic svojih ravnanj in da je treba slediti njegovi želji, da želi živeti pri očetu. Izvedenka je tudi ugotovila, da pri ravnanju očeta ne gre za negativno manipuliranje z otrokom v smislu njegovega odtujevanja od matere. Sodišče prve stopnje pa je zaključilo, da je kvečjemu mati tista, ki A. A. vzbuja občutke krivde, ker je izrazil željo, da želi živeti z očetom, kar predstavlja čustveno manipulacijo z njim in ni v njegovo korist. A. A. je namreč v razgovoru s psihologinjo CSD povedal, da mati večkrat kot razlog za njeno slabo počutje navede, njegovo željo, da bi šel živeti k očetu. Glede na hkratno ugotovitev sodne izvedenke psihiatrične stroke, da predlagatelj izkazuje visoko energetsko opremljenost in sproščenost, da ima dokaj realne predstave glede vzgoje otrok, da od njih zahteva tudi odgovornost, da je v odnosu do obeh otrok skrben, da jima postavlja meje in ju poskuša pripraviti na samostojnost v okviru starosti in obveznosti, ki jih imata, se izkaže odločitev sodišča prve stopnje, da se A. A. zaupa v vzgojo in varstvo očetu oziroma predlagatelju za pravilno. Tak zaključek sodišča prve stopnje temelji na celoviti presoji vseh navedenih in izvedenih dokazov, ne le na mnenju izvedenke psihiatrične stroke. Sodišče prve stopnje zato pravilno ni sledilo dokaznemu predlogu nasprotne udeleženke po izvedbi dokaza z novim izvedencem psihiatrične stroke.

11Omenjena sodna izvedenka je tudi odgovorila na materin pomislek o morebitnem negativnem vplivu okoliščine ločitve obeh bratov na njuno psihično stanje. Ugotovila je, da odnos med bratoma ni takšen, da bi potrebovala vsakodnevni stik. Otroka sta sicer navezana drug na drugega, vendar ju ne vežejo skupni interesi, zato po njenem mnenju okoliščina, da bo vsak od njiju zaupan enemu od staršev, ni v nasprotju z njuno koristjo. Ta bo varovana s tem, da bosta v stiku vsak drugi vikend. Pritožba nasprotne udeleženke se tako izkaže v celoti za neutemeljeno.

12Glede na navedeno in potem, ko je ugotovilo, da v postopku niso bile zagrešene bistvene kršitve določb postopka, in da odločitev prvostopenjskega sodišča o preživnini za mld. A. A. temelji na pravilni uporabi materialnega prava, je pritožbeno sodišče delno razveljavilo odločitev o izvedbi stika mld. A. A. z nasprotno udeleženko tako, kot to izhaja iz izreka tega sklepa, v preostalem delu pa je predlagateljevo pritožbo in v celoti pritožbo nasprotne udeleženke zavrnilo kot neutemeljeno in v nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. in 3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP).

13Nasprotna udeleženka s svojo pritožbo v pritožbenem postopku ni bila uspešna, predlagatelj pa je bil uspešen zgolj v minimalnem obsegu. Na podlagi določila 101. člena ZNP-1 je pritožbeno sodišče odločilo, da sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.