VSRS Sklep I R 154/2022

Predlog se zavrne.

1Prva nasprotna udeleženka predlaga prenos pristojnosti Okrajnega sodišča v Novi Gorici. V vlogi z dne 2. 3. 2022 je prenos pristojnosti že predlagala. Navajala je, da razpravljajoča sodnica živi v istem kraju kot oče predlagatelja in se posledično nikakor ne more otresti občutka, da bo Okrajno sodišče v Novi Gorici v postopku ravnalo pristransko. Vrhovno sodišče je ta njen predlog s sklepom I R 37/2022 z dne 6. 4. 2022 zavrnilo. Pojasnilo, da v primeru zatrjevanega razloga sploh ni govora o kakšni subjektivni povezanosti ene izmed strank z razpravljajočim sodnikom. Zatrjevana je bila zgolj „prostorska povezanost“ in še to ne predlagatelja s sodnico, marveč njegovega očeta. Pa tudi če bi „prostorska povezanost“ očeta ene izmed udeleženk z razpravljajočim sodnikom ustrezala pojmu subjektivne povezanosti (a niti za tak sklep ni resne podlage), to ne bi utemeljevalo prenosa pristojnosti, marveč bi bilo lahko v najboljšem primeru zgolj razlog za izločitev konkretne sodnice.

2Prva nasprotna udeleženka v ponovnem predlogu za prenos pristojnosti, poleg okoliščin, ki jih je že zatrjevala predhodno (tj., da je predlagateljev oče sokrajan razpravljajoče sodnice), zatrjuje, da je „morala“ sodnica geodetu že predhodno sporočiti svojo odločitev v tem postopku, zato da bo lahko pripravil ustrezen elaborat. Navaja, da ni dvoma, da je sodnica že odločena, čeprav dokazni postopek še ni končan in udeleženci še niso bili zaslišani. Prav tako bi naj bil podan dvom v nepristranskost vseh sodnikov Okrajnega sodišča v Novi Gorici.

3Predlagatelj v odgovoru na predlog za prenos pristojnosti zatrjuje, da gre za zavlačevanje postopka.

4Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP).

5Predlagateljica tudi v novem predlogu zatrjuje, da je podan tisti primer „drugih tehtnih razlogov“ iz 67. člena ZPP, ki je v sodni praksi najbolj pogost. Šlo naj bi za okoliščine, ki bi lahko omajale videz nepristranskosti sodišča.

6Predlog ni utemeljen.

7Ker se je Vrhovno sodišče do zatrjevane prostorske povezanosti razpravljajoče sodnice in predlagateljevega očeta že opredelilo v zadevi I R 37/2022, se bo v nadaljevanju opredelilo zgolj do zatrjevanega prejudiciranje odločitve. Tudi ta okoliščina ne more omajati videza nepristranskosti Okrajnega sodišča v Novi Gorici (in s tem vseh sodnikov tega sodišča), saj bi lahko pomenila zgolj razlog za izločitev konkretne sodnice.¹ Pa tudi, če bi ta izločitveni razlog bil podan, prva nasprotna udeleženka ne konkretizira njegovih posledic za okrnitev videza nepristranskosti preostalih sodnikov tega sodišča. Glede na navedeno je predlog očitno neutemeljen ter ga je zato Vrhovno sodišče zavrnilo.

¹ Če bi očitek pomenil procesno napako, bi prva nasprotna udeleženka to navsezadnje lahko grajala v postopku s pravnimi sredstvi.