VSRS Sklep I R 166/2022

Predlog se zavrne.

1Okrajno sodišče v Žalcu je podalo predlog za delegacijo pristojnosti. Tehtni razlog za prenos pristojnosti naj bi bil v tem, da sodeča sodnica in ostale štiri sodnice, razporejene na pravdni oddelek Okrajnega sodišča v Žalcu, poznajo drugo tožnico, ki je sodnica na prekrškovnem oddelku Okrajnega sodišča v Celju. Sodeča sodnica navaja, da je bila z drugo tožnico tesna sodelavka, ko sta obe delali na Okrajnem sodišču v Žalcu, in da se vsa leta službovanja z drugo tožnico redno videvajo in pogovarjajo v sodni stavbi, na skupnih sestankih in izobraževanjih ter tudi družijo na izletih in praznovanjih sodelavcev. Ker bi navedene okoliščine lahko vzbudile dvom v objektivno nepristranskost sodišča, predlaga, naj Vrhovno sodišče določi za postopanje in odločanje v tej pravdni zadevi drugo stvarno pristojno sodišče.

2Predlog ni utemeljen.

3Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

4Dejstvo, da se sodeča sodnica oziroma sodnice Okrajnega sodišča v Žalcu srečujejo z drugo tožnico (ki je sodnica na drugem sodišču) na sestankih in izobraževanjih ter tudi družijo na praznovanjih (širših) sodelavcev, samo po sebi ni tako, da bi utemeljevalo prenos pristojnosti. Zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, tj. po odpravi vsakega dvoma, ki bi omajal zaupanje strank v odločanje sodišča, je lahko tehten razlog za prenos pristojnosti. Vendar je tak dvom lahko le v sferi strank in ne sodišča. Sodniki odločajo na podlagi ustave in zakonov in morajo biti sposobni objektivno odločati o vseh sporih. Predlog za prenos pristojnosti je lahko v tem kontekstu praviloma utemeljen le, če ga poda stranka in ne sodišče. V bistvu v predlogu Okrajnega sodišča v Žalcu niti ni naveden tehten razlog za določitev drugega sodišča, saj je navedeno le, da se sodniki različnih sodišč srečujejo na sestankih in izobraževanjih. Zatrjevano poznanstvo in nekdanji službeni stiki sodeče sodnice z drugo tožnico (če gre za tesnejše prijateljske odnose, ki bi lahko vzbujali dvom v njeno nepristranskost) pa bi lahko sodeča sodnica uveljavljala v okviru pravnega instituta izločitve po 70. členu ZPP.

5Ker predlog za določitev pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.