VSRS Sklep I R 159/2022

Predlog se zavrne.

1Pred Okrajnim sodiščem v Piranu je v teku pravdni postopek zaradi motenja posesti. Med postopkom je bila na predlog tožnika izdana začasna odredba, ki tožencema nalaga, da sta dolžna tožniku oziroma z njegove strani pooblaščeni osebi v roku 3 dni od prejema te odredbe omogočiti enkraten vstop v sporno stanovanje zaradi prevzema vojaške opreme.

2Toženca sta dne 7. 11. 2022 podala predlog za določitev drugega pristojnega sodišča za odločanje v tej zadevi. Navajata, da je na Okrajnem sodišču v Piranu kot referentka zaposlena mati A. A. ter da je navedeno sodišče v drugi zadevi, kjer je bil imenovani stranka postopka, iz tega razloga že predlagalo delegacijo pristojnosti, Vrhovno sodišče pa je za odločanje v omenjeni zadevi določilo Okrajno sodišče v Kopru. Pojasnjujeta še, da je A. A. zunajzakonski partner B. B., ki je hči tožnika.

3Predlog ni utemeljen.

4Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, zlasti tudi take, ki bi lahko vzbudile dvom v objektivno nepristranskost sodišča. Sodna praksa je zavzela stališče, da je lahko v primeru majhnega sodišča okrnjen videz njegove nepristranskosti, če je na njem zaposlena stranka ali njen zakonec oziroma sorodnik.¹ Vendar je v takšnih zadevah vedno treba imeti pred očmi vse okoliščine konkretnega primera.²

5V konkretni zadevi A. A. ni stranka postopka, temveč je zunajzakonski partner tožnikove hčere. Poleg tega je mati A. A. na pristojnem sodišču zaposlena kot referentka in ni funkcionarka v pomenu nosilke sodne veje oblasti. Okrajno sodišče v Piranu, ki ima le pet sodnic, je sicer res manjše sodišče, a pri tem ni zanemarljivo število sodnega osebja. Slednje namreč šteje kar štiriindvajset zaposlenih. Prav tako zaposlena opravlja delo na zemljiškoknjižnem oddelku, med tem ko se konkretni postopek vodi na civilno pravdnem oddelku. Tako z obravnavano zadevo doslej še ni bila v stiku, kar bo z ustrezno organizacijo dela mogoče zagotavljati tudi v prihodnje.

6Ker je Vrhovno sodišče ocenilo, da v predlogu predstavljene okoliščine ne upravičujejo uporabe 67. člena ZPP, je predlog tožencev za določitev drugega sodišča za odločanje v tej pravdni zadevi zavrnilo.

¹ Npr. sklepi Vrhovnega sodišča RS I R 50/2022 z dne 18. 5. 2022 (podpredsednik okrožnega sodišča, katerega organizacijska enota je pristojno okrajno sodišče, je tožničin zet), I R 174/2020 z dne 20. 11. 2020 (razmerje svaštva med stranko in sodniško pomočnico), I R 77/2019 z dne 6. 6. 2019 (dolžnikova sestra je vodja vpisnika), I R 80/2018 z dne 7. 6. 2018 (tožnikova mama je sodna zapisničarka), I R 88/2017 z dne 20. 7. 2017 (toženka je sodnica), I R 77/2016 z dne 23. 6. 2016 (tožnikova hči je strokovna sodelavka), I R 134/2013 z dne 21. 11. 2013 (toženkina teta je referentka na sodišču) in I R 88/2009 z dne 16. 7. 2009 (toženec je zunajzakonski partner sodnice).
² Npr. zavrnitveni sklepi Vrhovnega sodišča RS I R 165/2019 z dne 9. 12. 2019 (toženec je sin sodniške pomočnice), III R 12/2012 z dne 29. 5.2012 (toženčeva žena je bila sodelavka večine sodnikov), I R 9/2012 z dne 19. 1. 2012 (zakonita dedinja v zapuščinskem postopku je sodnica), I R 28/2005 z dne 5. 5. 2005 (sodnik je brat direktorja toženke) in I R 89/2003 z dne 18. 12. 2003 (bližnje sorodstveno razmerje pravdnih strank s strojepisko).