UPRS Sodba II U 331/2022-9

I. Tožbi se ugodi. Sklep Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča na Ptuju opr. št. Bpp 133/2021 z dne 22. 9. 2022 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR ter DDV, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Z izpodbijanim sklepom je Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča na Ptuju (v nadaljevanju: organ za BPP) tožniku kot upravičencu do brezplačne pravne pomoči naložil, da mora v roku 30 dni Republiki Sloveniji povrniti stroške, izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči, v višini 1.148,99 EUR, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in sicer na račun Okrožnega sodišča na Ptuju, ki je naveden v izreku sklepa.

2V obrazložitvi sklepa organ za BPP pojasnjuje, da je bila tožniku v zadevi Okrožnega sodišča na Ptuju opr. št. P 33/2021 brezplačna pravna pomoč odobrena z odločbo št. Bpp 133/2021 z dne 15. 4. 2021. Pravdni postopek se je zaključil dne 18. 4. 2021 s sklenitvijo sodne poravnave, v kateri je bilo dogovorjeno, da toženka tožniku na račun vlaganj v nepremičnino na zemljiščih s parc. št. 1012/1 in 1013/1, obe k.o. ..., izplača znesek 8.000,00 EUR.

3V pravdni zadevi je tožnika zastopal odvetnik A. A., ki so mu bili s sklepom Okrožnega sodišča na Ptuju opr. št. Bpp 133/2021 z dne 24. 4. 2021 priznani stroški v višini 2.297,98 EUR.

4Kot izhaja iz dopisa tožnika z dne 19. 9. 2022, je bil v poravnavi dogovorjen znesek tožniku že izplačan. Navedeni znesek predstavlja po ugotovitvi organa za BPP premoženje, ki je bilo pridobljeno v zvezi z zadevo, za katero je bila tožniku dodeljena brezplačna pravna pomoč. Na podlagi določbe 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) je zato tožnik kot upravičenec do brezplačne pravne pomoči dolžan Republiki Sloveniji povrniti stroške, ki so bili izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči.

5Zoper navedeno odločitev je tožnik v upravnem sporu vložil tožbo, v kateri toženki očita, da izpodbijani sklep ni obrazložila zlasti glede kriterijev, ki se tičejo vračila prejetega zneska brezplačne pravne pomoči. Iz obrazložitve tudi ne izhaja, ali je organ za BPP ugotavljal, ali je Republika Slovenija svojo terjatev, ki jo ima tožnik do nasprotne stranke, terjala v skladu z določbo drugega odstavka 46. člena in ostalih členov ZBPP, ki urejajo vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči.

6Tožnik pojasnjuje, da je v sklenitev sodne poravnave, s katero se je odpovedal večjemu delu skupnega premoženja bivših zunajzakonskih partnerjev, privolil, ker mu je bilo pojasnjeno, da mu v skladu z upravno sodno prakso sredstev iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči zaradi izplačanega zneska vlaganj ne bo treba vrniti. Z izplačilom zneska vlaganj v skupno premoženje tožnik ni pridobil novega premoženja, ampak je njegovo premoženje zgolj spremenilo obliko iz deleža na skupnem premoženju bivših zunajzakonskih partnerjev v izplačan denarni delež, kot izhaja to tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS v zadevi opr. št. 544/2019. Ker predstavlja premoženje, pridobljeno v času partnerske zveze, izvirni način pridobitve premoženja in ni vezano na vpis posameznega deleža v zemljiško knjigo, organ za BPP v 48. členu ZBPP ni imel podlage za to, da je tožniku z izpodbijanim sklepom naložil obveznost vračila sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči. Zaradi šibkega premoženjskega stanja pa tožnik zneska brezplačne pravne pomoči niti ne more vrniti, saj bi s tem ogrožal ne le svoje preživljanje pač pa tudi preživljanje mladoletnega sina. Naloženo plačilo je po njegovem mnenju nesorazmerno, predstavlja pa tudi protipraven poseg v pridobljene pravice. Zaradi izplačila manjšega deleža skupnega premoženja se njegovo premoženjsko stanje tudi ni izboljšalo do te mere, da do brezplačne pravne pomoči ne bi bil več upravičen.

7Sodišču zato predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi. Zahteva pa tudi povračilo stroškov postopka z DDV ter zakonskimi zamudnimi obrestmi.

8Toženka na tožbo ni odgovorila, sodišču pa je poslala upravni spis.

K točki I izreka:

9Tožba je utemeljena.

10Med strankama v postopku je sporno vprašanje, ali je tožnik kot upravičenec do brezplačne pravne pomoči dolžan Republiki Sloveniji vrniti polovico sredstev brezplačne pravne pomoči, ki mu jih je organ za BPP z izpodbijanim sklepom na podlagi 48. člena ZBPP naložil v plačilo.

11Med strankama ni sporno, da je bila tožniku brezplačna pravna pomoč dodeljena z odločbo opr. št. Bpp 133/2021 z dne 15. 4. 2021, in sicer za pravno svetovanje in zastopanje po odvetniku pred organi za izvensodno poravnavanje sporov ter pred sodišči prve stopnje z namenom, da se ugotovi skupno premoženje po razpadu zunajzakonske skupnosti tožnika z njegovo zunajzakonsko partnerko, s katero sta v času trajanje zunajzakonske skupnosti s skupnimi prispevki vlagala v nepremičnine v k.o. ..., kjer sta na zemljišču s parc. št. 1012/1 zgradila stanovanjsko hišo, katere izključna lastnica je v zemljiški knjigi vpisana tožnikova nekdanja zunajzakonska partnerka. Sporno tudi ni, da se je pravdni postopek opr. št. P 33/2021, ki ga je tožnik zaradi ugotovitve skupne lastnine sprožil zoper nekdanjo zunajzakonsko partnerko, končal s sklenitvijo sodne poravnave, s katero sta se stranki sporazumeli, da skupno premoženje iz naslova zunajzakonske skupnosti razdelita tako, da nekdanja zunajzakonska partnerka tožniku iz naslova vlaganj v nepremičnini s parc. št. 1012/1 in 1013/1, obe k.o. ..., izplača znesek 8.000,00 EUR, ki je bil tožniku tudi že nakazan. Stranki sta se v poravnavi še sporazumeli, da nosi vsaka stranka svoje stroške postopka.

12Organ za BPP je svojo odločitev oprl na določbo petega odstavka 48. člena ZBPP, po kateri je upravičenec do brezplačne pravne pomoči dolžan Republiki Sloveniji povrniti polovico stroškov, ki so bili izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, če je na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke, kar ne velja le v primeru iz drugega odstavka 48. člena ZBPP, če je upravičenec na podlagi poravnave dobil preživnino ali odškodnino za izgubljeno preživljanje zaradi smrti tistega, ki je bil dolžan dajati preživljanje

13Po citirani zakonski določbi obstaja dolžnost vračila sredstev brezplačne pravne pomoči le v primeru pridobitve premoženja, to je v primeru, ko je ugotovljeno, da je upravičenec na podlagi poravnave pridobil premoženje, ki ga pred tem (to je pred sklenitvijo poravnave) ni imel (t.i. novo premoženje), kar pomeni, da si je s pomočjo brezplačne pravne pomoči, ki jo je prejel (in ki je krila tudi stroške zastopanja odvetnika pri sklepanju poravnave pred sodiščem), izboljšal svoj premoženjski položaj.

14V obravnavani zadevi sta se stranki pravdnega postopka s sklenjeno sodno poravnavo dogovorili o načinu delitve skupnega premoženja, ki sta ga s skupnimi močmi in prispevki ustvarili med trajanjem njune zunajzakonske skupnosti. Po 68. členu Družinskega zakonika (v nadaljevanju: DZ) pripada skupno premoženje¹ zunajzakonskima partnerjema skupaj, pri čemer deleži vsakega od njiju na tem premoženju niso določeni (prvi odstavek 68. člena DZ). Pri nastanku skupne lastnine gre za izviren (originaren) način pridobitve lastninske pravice tekom trajanja (zunaj)zakonske skupnosti partnerjev, kar pomeni, da so nepremičnine, ki sodijo v okvir skupnega premoženja, v skupni lasti obeh (zakonskih ali zunajzakonskih) partnerjev, kar velja ne glede na to, kdo od partnerjev je vpisan v zemljiški knjigi kot zemljiškoknjižni lastnik nepremičnin.² Zakon postavlja domnevo, da sta deleža partnerjev na skupnem premoženju enaka, partnerja pa lahko navedeno domnevo izpodbijata ter dokazujeta, da sta k skupnemu premoženju prispevala v drugačnem razmerju in da sta torej njuna deleža na skupnem premoženju drugačna od zakonsko domnevanega (prvi odstavek 74. člena DZ). V primeru spora (o obsegu skupnega premoženja ali o višini deležev na njem) lahko vsak od partnerjev od sodišča zahteva, da ugotovi obstoj njegove lastninske pravice oziroma delež na skupnem premoženju (drugi odstavek 74. člena DZ). O načinu delitve skupnega premoženja na podlagi dogovorjenih ali določenih deležev na skupnem premoženju odloča sodišče v nepravdnem postopku (drugi odstavek 75. člena DT v povezavi s 155. člena ZNP-1), o načinu delitve pa se lahko partnerja kadarkoli dogovorita tudi sama (prvi odstavek 75. člena DZ).

15V obravnavani zadevi je tožnik med pravdnim postopkom s svojo nekdanjo zunajzakonsko partnerko sklenil sporazum o načinu delitve skupnega premoženja, ki je bil vnesen v sodno poravnavo, s katero je bilo dogovorjeno, da tožniku nekdanja zunajzakonska partnerka iz naslova vlaganj v skupno premoženje njegov delež na tem premoženju, ki ga je pridobil v času trajanja zunajzakonske skupnosti, izplača v obliki denarne vrednosti. Denarno izplačilo, ki predstavlja med strankama dogovorjen način delitve njunega skupnega premoženja, tako po svoji naravi ne predstavlja novega premoženja, ki bi ga tožnik pridobil šele na podlagi sklenjene poravnave v smislu petega odstavka 48. člena ZBPP in ki bi ga organ za BPP lahko upošteval pri povračilu sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči, saj gre le za spremembo oblike premoženja tožnika – iz nedenarne v denarno obliko. Takšno stališče je Upravno sodišče RS zavzelo tudi v sodbi opr. št. II U 544/2019 z dne 22. 1. 2020, ki se je nanašala na primer, ki je podoben obravnavanemu, in v katerem sta se nekdanja zunajzakonska partnerja (kot v obravnavani zadevi) s sodno poravnavo dogovorila o denarnem izplačilu deleža enega od partnerjev na skupnem premoženju.

16Zaradi nepravilne uporabe materialnega prava je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) odpravilo ter vrnilo zadevo organu za BPP v ponovni postopek. V ponovljenem postopku organ, ki je vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava (četrti odstavek 64. člena ZUS-1), vračila sredstev od tožnika ne bo smel zahtevati na podlagi določbe 48. člena ZBPP, preveriti pa bo moral, ali obstaja podlaga za vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči po kateri od drugih določb ZBPP (43. in 49. člen).

17Sodišče je odločilo na seji, saj je bilo v zadevi treba odgovoriti predvsem na pravno vprašanje, ali je tožnik glede na okoliščine primera, ki med strankami niso sporne (to je glede na v poravnavi dogovorjeno izplačilo denarne vrednosti deleža na skupnem premoženju nekdanjih zunajzakonskih partnerjev) po 48. členu ZBPP državi dolžan vrniti prejeto brezplačno pravno pomoč (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

K točki II izreka:

18V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 je toženka dolžna tožniku, ki je v postopku uspel, povrniti stroške postopka. Po določilu drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je tožnik, ki ga je v postopku zastopal odvetnik, zadeva pa je bila rešena na seji, upravičen do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 EUR. Te stroške je sodišče skupaj z zneskom DDV naložilo v plačilo toženki.

19Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče prisodilo od dneva zamude, toženka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi s 378. členom OZ – enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

¹ Skupno premoženje so po 67. členi DZ vse premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze in življenjske skupnosti zakoncev. Skupno premoženje je tudi premoženje, ki je pridobljeno na podlagi in s pomočjo skupnega premoženja oziroma iz premoženja, ki iz njega izhaja.
² Tako npr. Višje sodišče v Ljubljani v sklepu opr. št. I Cp 2490/2010 z dne 30. 11. 2010 ter v sodbi opr. št. I Cp 2527/2014 z dne 22. 4. 2015.