VSK Sklep I Kp 37736/2022

I. Pritožbi se kot neutemeljeni zavrneta.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom obdolžencem navedenim v izreku izpodbijanega sklepa podaljšalo pripor po vloženi obtožnici, in sicer vsem iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), obdolženemu A. A. pa tudi iz pripornega razloga po 1. točki prvega odstavka 201. člena ZKP.

2Zoper sklep sta vložila pritožbi zagovornica obdolženega B. B. in zagovornik obdolžene C. C. Zagovornica obdolženega B. B. navaja, da vlaga pritožbo iz pritožbenih razlogov po 1. in 3. točki prvega odstavka 370. člena ZKP ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da obdolžencu odpravi pripor, podredno pa, da ga nadomesti s hišnim priporom. Zagovornik obdolžene C. C. pritožbenih razlogov izrecno ne navaja, iz pritožbenih navedb pa je razvidno, da uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da pripor zoper obdolženko odpravi.

3Pritožbi nista utemeljeni.

4Iz izpodbijanega sklepa izhaja (ponovna) ugotovitev sodišča prve stopnje, da so razlogi, ki so narekovali odreditev pripora zoper oba obdolženca, ob vložitvi obtožnice niso spremenili in so še vedno podani. Tako je ugotovljeno, da je še vedno podan utemeljen sum, da sta obdolženca storila očitano kaznivo dejanje, da je še vedno podana konkretna in realna ponovitvena nevarnost ter da je pripor neizogibno potreben in sorazmeren ukrep.

5Zagovornik obdolžene C. C. navaja, da ni podana osnovna predpostavka za podaljšanje pripora, to je utemeljen sum, da je obdolženka storila očitno kaznivo dejanje. Ravno tako trdi, da ni podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. Drugače kot pritožnik pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je obdolženka utemeljeno sumljiva, da je storila očitano kaznivo dejanje. Njegove trditve, da v obravnavni kazenski zadevi ni dokazov za tak zaključek, niso utemeljene. Pritožnik izpostavlja pogovore, ki se nanaša na obdolženko (na dneve 9.3.2022, 10.3.2022, 6.3.2022, 11.3.2022, 22.3.2022 in 31.3.2022), pri tem pa jih ocenjuje same zase ter zaključuje, da iz posameznih pogovorov ni utemeljen zaključek, da naj bi obdolženka sodelovala pri storitvi očitanega kaznivega dejanja na način kot trdi obtožba. Pritožbeno sodišče odgovarja, da ima pritožnik prav, da posamičen pogovor sam zase ne zadošča za sklepanje, da je podan utemeljen sum, da je obdolženka storila očitano kaznivo dejanje, vendar taka ocena ni zadostna, saj je treba vsak pogovor presoditi tudi v zvezi z drugimi pogovori oz. dokazi. Take celovite ocene pritožnik ne ponuja, medtem ko je sodišče prve stopnje že v predhodno izdanih sklepih, nazadnje v sklepu o uvedbi preiskave, poleg izpostavljenih pogovorov, navedlo tudi druge dokaze in okoliščine, ki se nanašajo na vsa očitana ravnanja vseh obdolžencev v očitani združbi ter jih povezalo v celoto in na podlagi vseh skupaj pravilno zaključilo, da je podan utemeljen sum, da je obdolženka pri storitvi kaznivega dejanja imela vlogo kot se ji očita. Sodišče sprejme podrobno dokazno oceno po opravljeni glavni obravnavi, ko dokaze ocenjuje v skladu s 355. členom ZKP. Za sklepanje ali je obdolženka utemeljeno osumljena, da je storila očitano kaznivo dejanje zadostuje nižji dokazni standard od tistega, ki se zahteva za obsodilno sodbo, ta pa je v obravnavni zadevi podan, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje že v pravnomočnem sklepu o uvedbi preiskave, od tedaj pa se okoliščine v tej zvezi niso spremenile in jih pritožnik v pritožbi tudi ne izpostavlja.

6Sodišče prve stopnje je nadalje tudi pravilno zaključilo, da je pri obdolženki podana realna in konkretna ponovitvena nevarnost. O tem je podala prepričljive razloge v 13. točki izpodbijanega sklepa. Tudi glede teh zaključkov ni spremenjenih okoliščin. Če je sodišče prve stopnje pri podaljšanju pripora upoštevalo tudi okoliščino, ki v obravnavani zadevi niti ni ključna, da je obdolženka še v drugem kazenskem postopku za istovrstno kaznivo dejanje, ni v nasprotju z domnevo nedolžnosti, kot trdi pritožnik, saj standardom verjetnosti, ki velja za utemeljen sum, sodišče presoja tudi ostala v zvezi z odreditvijo ali podaljšanjem pripora pravno pomembna dejstva (tako Vrhovno sodišče Republike Slovenije v odločbah I Ips 244/2003 z dne 21.8.2003, I Ips 85/2006 z dne 23.3.2006 in drugih).

7Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da je pripor zoper obdolženko neogibno potreben in je sorazmeren ter ga ni mogoče nadomestiti z milejšimi ukrepi.

8Zagovornica obdolženega B. B. izpodbija zaključek sodišča prve stopnje, da je pri obdolžencu podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. Trdi tudi, da je ponovitveno nevarnost glede na zdravstveno stanje obdolženca mogoče odpraviti s hišnim priporom kot nadomestnim ukrepom za pripor. Prepričljivi razlogi za zaključek sodišča prve stopnje, ki jih sprejema tudi pritožbeno sodišče, da je tudi ta obdolženec ponovitveno nevaren so navedeni v 11. točki izpodbijanega sklepa, zato so pritožbene navedbe v tej smeri neutemeljene. Glede trditve pritožnice, da je mogoče ponovitveno nevarnost odpraviti s hišnim priporom pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožbene navedbe v tej zvezi niso več relevantne, saj je sodišče prve stopnje na podlagi spremenjenih okoliščin po izdaji izpodbijanega sklepa ugodilo njenemu predlogu in s sklepom z dne 31.8.2022 pripor zoper obdolženca nadomestilo s hišnim priporom. Navedeni sklep je pravnomočen.

9Glede na zgoraj navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi zavrnilo kot neutemeljeni (tretji odstavek 402. člena ZKP).