VSC Sodba Cpg 151/2022

I. Pritožba tožeče stranke se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba iz točke III. izreka odločbe sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka, ki sama krije svoje pritožbene stroške, mora v 15 dneh od vročitve te odločbe povrniti toženi stranki njene pritožbene stroške v znesku 839,25 EUR.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom (I.) dovolilo drugi tožnici vstop v pravdo, (II.) zaradi delnega umika za plačilo 5.601,81 EUR postopek v tem delu ustavilo in (III.) zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke (tožnice) za plačilo 81.360,54 EUR s pripadki, ki so podrobneje razvidni iz izreka izpodbijane odločbe.

2Zoper predmetno sodbo² (iz točke III. izreka odločbe sodišča prve stopnje) je tožnica vložili pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in s predlogom, naj se odločba spremeni tako, da se ugodi tožbenemu zahtevku. V pritožbi navaja, da terjatev ni prenehala na podlagi 301. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Tožnica je terjatev v stečajnem postopku tožene stranke (toženke) priglasila pravočasno znotraj trimesečnega roka. Ko je izvedela, da terjatev s strani stečajnega upravitelja ni priznana, je v tej in v drugih zadevah predlagala nadaljevanje postopkov. Izkazala je svoje aktivnosti za izterjavo in nadaljevanje postopka. Poslala je vloge, da se postopek nadaljuje in se ji terjatev prizna. S strani stečajnega upravitelja in sodišča ni bila obveščena o prerekanju terjatve. Nikoli ni soglašala z ustavitvijo predmetnega postopka, ampak je želela nadaljevanje in ga predlagala. Do tega ni prišlo, ampak je prejela predmetno sodbo. V nadaljevanju pritožbe tožnica pojasnjuje temelj in višino tožbenega zahtevka, v zvezi s čimer sodišču prve stopnje očita kršitve iz 8., 9., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in kršitev 2. in 14. člena Ustave Republike Slovenije (URS) ter 6. in 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP). Pritožbo povsem nerazumljivo zaključi z nekakšnim polemiziranjem o odločanju glede predloga za izdajo začasne odredbe (v tem delu napada neopredeljeni „sklep sodišča“ iz razlogov bistvene kršitve iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP).

3Toženka v vsebinskem odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev neutemeljene pritožbe in povrnitev pritožbenih stroškov. Med drugim soglaša s presojo sodišča prve stopnje in izpostavlja, da je pritožba v delih nerelevantna ter nejasna.

4Pritožba ni utemeljena.

5Tožničin tožbeni zahtevek je bil pravilno zavrnjen iz razlogov, ki so razvidni v izpodbijani odločbi in ki jim pritožbeno sodišče pravzaprav nima ničesar za dodati. Prva tožnica dela vtoževane terjatve ni prijavila v stečajnem postopku toženke. Glede prijavljenega in prerekanega dela pa ni pravočasno predlagala nadaljevanja pravde. Sklep o preizkusu terjatev, s katerim je bila njena terjatev prerekana, je bil skladno s 122. členom ZFPPIPP javno objavljen na portalu Ajpes, zato ne drži tudi sicer nejasna navedba, da ni bila obveščena o prerekanju terjatve. Druga tožnica vtoževane terjatve ni prijavila v stečajnem postopku toženke. Sodišče prve stopnje je posledično na podlagi določb ZFPPIPP utemeljeno in pravilno zavrnilo njun tožbeni zahtevek (glej odločbo sodišča prve stopnje).

6Tožbeni zahtevek ni bil zavrnjen iz razlogov neizkazanega temelja ali višine zahtevka, zato je pravno nerelevanten del pritožbe, ki se nanaša na pojasnjevanje temelja in višine vtoževane terjatve. Zatrjevanih bistvenih kršitev določb ZPP, kršitev URS in EKČP ni, saj sodišče prve stopnje ni odločalo o temelju in višini zahtevka. Izpodbijana odločba ne vsebuje nobene odločitve o predlogu za izdajo začasne odredbe in je pritožba v preostalem delu posledično neupoštevna.

7Ker drugih pritožbenih očitkov tožnica ni podala, je pritožbeno sodišče opravilo še preizkus izpodbijane sodbe glede pritožbenih razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). V postopku na prvi stopnji po uradni dolžnosti upoštevnih postopkovnih kršitev pritožbeno sodišče ni našlo. Iz dejanskih ugotovitev, ki so razvidne iz prvostopenjske sodbe, zato jih pritožbeno sodišče na tem mestu ni ponavljalo, je razvidno, da je prvostopenjsko sodišče v konkretni zadevi materialno pravo pravilno uporabilo.

8Skladno z navedenim je pritožbeno sodišče pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (člen 353 ZPP).

9O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s prvim odstavkom 165. člena, prvim odstavkom 154. člena in 155. členom ZPP. Tožnica, ki s pritožbo ni uspela in sama krije svoje pritožbene stroške, mora toženki povrniti njene stroške v zvezi s potrebnim odgovorom na pritožbo. Toženki se prizna priglašenih 1375 točk za odgovor na pritožbo in 23,75 točk materialnih stroškov (ne 2% od nagrade, ampak 2% od nagrade do 1000 točk in 1% od presežka), kar ob vrednosti točke v višini 0,60 EUR skupaj znaša 839,25 EUR. Toženki se ne prizna priglašenih 50 točk za pregled spisa, saj gre ne samo za neizkazano, ampak tudi za nesamostojno odvetniško storitev, ki je že vsebovana v nagradi za odgovor na pritožbo.

¹ Pritožba se obravnava po vsebini kot pritožba zoper sodbo, saj tožnica v pritožbi z ničemer konkretno ne nasprotuje sklepu o dovolitvi vstopa druge tožnice v pravdo in sklepu o delni ustavitvi postopka zaradi delnega umika zahtevka. Za izpodbijanje omenjenih sklepov niti ni razvidnega pravnega interesa, saj sta izdana na podlagi tožničinega predloga in procesne dispozicije.