UPRS Sodba II U 411/2020-26

Tožba se zavrne.

1Z izpodbijanim gradbenim dovoljenjem je Upravna enota Maribor kot prvostopenjski organ investitorju A. izdala gradbeno dovoljenje za gradnjo ceste, vodovodnega cevovoda in plinovoda na zemljiščih s parc. št. 1469/18, 1136/2, 1134/2, 1133/4, 1132/4, 1127/4, 1125/4, 1124/4, 1123/9 in 1123/5 k.o. ... Južna povezovalna cesta v gospodarski coni I-11 dolžine cca 470 m, bo zgrajena med križiščem ceste R2-430 z AC-A1/0133 in cesto JP880522.

2Iz obrazložitve izpodbijanega gradbenega dovoljenja izhaja, da je A. vložila zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja na navedenih parcelah. Zahtevi je priložila vso projektno dokumentacijo, pooblastilo, soglasja DARS, strokovno mnenje Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, dopis Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, sklep Zavoda za gozdove Slovenije, mnenja A. Po pregledu zadeve je upravni organ ugotovil, da so za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo ceste, vodovodnega cevovoda in plinovoda izpolnjeni vsi zakonsko predpisani pogoji določeni v 43. členu Gradbenega zakona (v nadaljevanju GZ) in je tako ugodil zahtevi A. kot investitorja in izdal izpodbijano gradbeno dovoljenje.

3Zoper prvostopenjsko odločbo sta se pritožila tožnika in oporekala pravici graditi investitorju A. na zemljišču s parc. št. 1132/4 k.o. ... Iz drugostopenjske odločbe izhaja, da je bila med solastnikom (do ½) parc. št. 1132/4 B. B. in investitorjem A. sklenjena notarsko overjena Prodajna pogodba namesto razlastitve z dne 10. 1. 2020 in dne 20. 1. 2020 je bil glede te pogodbe podan zemljiškoknjižni predlog za vpis lastninske pravice v korist in na ime investitorja A. Prav tako je bila med solastnikom (do ½) parc. št. 1132/4 C. C. in investitorjem sklenjena notarsko overjena Prodajna pogodba namesto razlastitve z dne 10. 1. 2020 in dne 20. 1. 2020 je bil glede te pogodbe podan zemljiškoknjižni predlog za vpis lastninske pravice v korist in na ime investitorja A. Iz izpisa iz zemljiške knjige izhaja, da se je investitor A. vpisal v zemljiško knjigo kot solastnik zemljišča s parc. št. 1132/4, katerega lastnika sta bila prej prodajalec C. C. in B. B. Zaradi tega je drugostopenjski organ ugotovil, da je investitor izkazal pravico graditi na zemljišču s parc. št. 1132/4 in pritožbo tožnikov zavrnil.

4Tožnika vlagata tožbo v upravnem sporu, v kateri navajata, da sta z A. kot investitorjem dne 10. 1. 2020 sklenila kupoprodajno pogodbo, ki je bila overjena dne 17. 1. 2020 in se je nanašala na parc. št. 1132/4 k.o ... A. je bila dolžna glede na 3. člen kupoprodajne pogodbe kupnino plačati v roku 30 dni od overitve, v nasprotnem primeru lahko tožnika odstopita od kupoprodajne pogodbe. Ker ni bilo plačilo s strani A. do dne 13. 3. 2020 realizirano, sta tožnika odstopila od kupoprodajne pogodbe. A. je nakazala kupnino šele 20. 3. 2020, kar je več kot tri mesece, zato tožnika vztrajata pri odstopu od pogodbe. Navajata, da bosta kupnino vrnila. Tožnika predlagata, da sodišče njuni tožbi ugodi.

5Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču poslala upravni spis.

6Stranka z interesom A. je podala odgovor na tožbo in navedla, da je v letu 2021 pričela z izgradnjo nove povezovalne ceste v industrijsko cono I-11. Z gradnjo želi razbremeniti Hočko križišče in povečati prometno varnost vseh udeležencev v prometu. V ta namen so zaključili z odmero zemljišč in pristopili k izdelavi cenitvenih poročil ter odkupom zemljišč. Tožnikoma so ponudili kupnino za odkup zemljišč. Ker le-te nista sprejela v zakonskem roku je stranka z interesom bila primorana zahtevati uvedbo razlastitvenega postopka za solastniški delež v skladu z Zakonom o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-1). Dne 24. 10. 2019 je bil na Upravni enoti Maribor uveden razlastitveni postopek za nepremičnino v solasti tožnikov št. 1132/4 k.o. ... Dne 29. 11. 2019 sta tožnika na Upravno enoto Maribor vložila dopis, v katerem sta navedla, da bi morala predlagateljica, torej občina na sodišču pred vložitvijo zahtevka deponirati finančna sredstva. Slednja je temu sledila, čeprav ni bila dolžna deponirati sredstev je le-to storila in pri notarki deponirala finančna sredstva (kupnino). V notarskem zapisu so bili tudi navedeni pogoji za dvig kupnine. Stranka z interesom je tožnika dne 17. 12. 2019 o tem tudi obvestila. Tik preden je bil razlastitveni postopek končan in izdana odločba o razlastitvi sta tožnika dne 10. 1. 2020 podpisala Prodajno pogodbo namesto razlastitve, zato je tudi stranka z interesom dne 20. 1. 2020 na Upravno enoto Maribor vložila umik predloga za uvedbo razlastitvenega postopka. Tožnika sta bila tudi ustno dne 10. 1. 2020 na njunem domu v prisotnosti zaposlenih na občini seznanjena, da bo kupnina nakazana v skladno z že sklenjenim notarskim zapisom. Dne 18. 3. 2020 je stranka z interesom prejela izjavo o odstopu od pogodbe, zato je istega dne tožnika ponovno obvestila, da je finančna sredstva zanj deponirala dne 13. 12. 2019 pri notarki. Dne 20. 3. 2020 je stranka z interesom notarki posredovala dopis, s katerim je zahtevala spremembo notarskega zapisa o deponiranih sredstvih in takojšnje plačilo kupnine. Na podlagi tako spremenjenega notarskega zapisa je notarka poziv stranke z interesom dne 20. 3. 2020 tožnikoma izplačala kupnino v celoti. Zaradi manjše zamude je stranka z interesom pripravljena poravnati zakonske zamudne obresti. Stranka z interesom tudi navaja, da ima sposobno listino za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, ki hkrati dokazuje pravni temelj pridobitve pravice. Stranka z interesom poudarja, da tožnika v tožbi nista predložila nobene pravno veljavne listine, ki bi dokazovala, da pravni posel med strankama ni veljaven, zato predlaga, da sodišče tožbeni zahtevek v celoti zavrne kot neutemeljen.

7Tožba ni utemeljena.

8V obravnavanem primeru sodišče presoja pravilnost in zakonitost izpodbijanega gradbenega dovoljenja, ki ga je izdala Upravna enota Maribor, investitorju A. za gradnjo ceste, vodovodnega cevovoda in plinovoda na zemljiščih s parc. št. 1469/18, 1136/2, 1134/2, 1133/4, 1132/4, 1127/4, 1125/4, 1124/4, 1123/9 in 1123/5 k.o. ... Južna povezovalna cesta v gospodarski coni I-11 dolžine cca 470 m, bo zgrajena med križiščem ceste R2-430 z AC-A1/0133 in cesto JP880522.

9Sodišče je v skladu z določili Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in 22. ter 23. členom Ustave RS izvedlo glavno obravnavo, do katere ima tožeča stranka pravico, saj se stranki šele pred sodiščem srečata v enakopravnem položaju. Izvedba glavne obravnave zagotavlja pravico do učinkovitega sodnega pravnega varstva pravic, med katerimi je tudi pravica do poštenega postopka, kar ustreza tudi 6. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP) in 47. členu Listine EU o temeljnih pravicah. Sodišče je zato v zadevi odločilo po opravljeni glavni obravnavi (prvi odstavek 51. člena ZUS-1), brez prisotnosti pravilno vabljene tožeče stranke. Če ne pride na obravnavo nobena od strank ali če ne pride tožnik, lahko sodišče odloči tudi brez glavne obravnave (tretji odstavek 58. člena ZUS-1).

10Sodišče je izvedlo dokazni postopek in vpogledalo v vse listine, ki se nahajajo v upravnem spisu. Ugotovilo je, da je bil s sklepom št.352-17/2018-3 z dne 24. 10. 2019 in popravkom št. 352-1772019-11 z dne 11. 12. 2019 na Upravni enoti Maribor, uveden razlastitveni postopek za nepremičnino do ½ v solasti tožnikov, št. 1132/4 k.o. ... Ker sta pred zaključkom razlastitvenega postopka tožnika, dne 10. 1. 2020 podpisala Prodajno pogodbo namesto razlastitve (v nadaljevanju Pogodba) za sporno zemljišče pac. št. 1132/4, k.o. ... v solasti tožnikov do ½, je A. umaknila predlog za uvedbo razlastitve.

11Iz 3. člena Pogodbe izhaja, da se kupec torej A. zavezuje plačati kupnino v roku 30 dni, šteto od notarske overitve Pogodbe. Slednja je bila overjena pri notarki dne 20. 1. 2020, kot to izhaja iz potrdila o overitvi podpisa št. OV 66/2020. Stranke so se v Pogodbi tudi dogovorile, če kupnina ne bo v celoti plačana v roku 30 dni ima prodajalec, torej tožnika pravico zaračunati zakonite zamudne obresti ali odstopiti od pogodbe. Ker ni bila nakazana kupnina v roku, ki ga določa Pogodba, sta tožnika podala izjavo o odstopu od Pogodbe z dne 13. 3. 2020, ki jo je A. prejela dne 18. 3. 2020. Po prejemu odstopa od Pogodbe je A. z dopisom z dne 18. 3. 2022 pozvala tožnika, da se oglasita pri notarki za dvig kupnine, saj občina te kupnine ne more dvigniti, glede na to, da sta tožnika zahtevala deponiranje sredstev.

12Nesporno je, da je A., dne 20. 3. 2020 plačala kupnino na račun tožnika. Nadalje tudi ni sporno, da je A. dne 13. 12. 2019 v okviru poteka razlastitvenega postopka pri notarki R. R. deponirala finančna sredstva za kupnino, ki sta jo lahko tožnika dvignila pod pogoji navedenimi v notarskem zapisniku, opr. št. DK 18/2019 z dne 12. 12. 2019. Razen predložitve številke transakcijskega računa, je bilo določeno, da se prenakazilo denarnega zneska v hrambi izvrši še s predložitvijo rednega izpiska iz zemljiške knjige za sporno nepremičnino iz katerega bi bilo razvidno, da je vknjižena kot lastnica A., nepremičnina pa je prosta vseh bremen. Občina je notarko z dopisom 20. 3. 2020 obvestila, da se naj pogoj za nakazilo kupnine spremeni, tako, da bo občina pri sporni nepremičnini vpisana kot lastnica do ½ od celote, za drugo ½ pa izdan sklep s katerim se dovoljuje vknjižba lastninske pravice.

13Tožnika s tožbo v upravnem sporu vztrajata pri izjavi o odstopu od Pogodbe z dne 13. 3. 2020 in navajata, da bosta kupnino vrnila občini. Sodišče v upravnem postopku odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnikov. O zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon (prvi odstavek 2. člena ZUS-1). V obravnavanem primeru sodišče odloča o zakonitosti izpodbijane prvostopenjske odločbe o izdaji gradbenega dovoljenja investitorju A. Sodišče presoja ali je tožena stranka pri izdaji gradbenega dovoljenja pravilno ugotovila dejansko stanje, upoštevala vsa pravno relevantna dejstva in pravilno uporabila materialno pravo ter so v upravnem postopku bila upoštevana pravila postopka.

14Za izdajo gradbenega dovoljenja morajo biti izpolnjeni pogoji v skladu z določili 43. člena Gradbenega zakona (v nadaljevanju GZ). V 6. točki 43. člena GZ je določen pogoj, da je investitor v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik ali imetnik stvarne pravice, ki mu daje pravico graditi na tuji nepremičnini, na kateri je predvidena gradnja, ali pa to pravico izkazuje z dokazili iz 3. točke drugega odstavka, tretjega ali četrtega odstavka 35. člena tega zakona, pri čemer je v zemljiški knjigi označena plomba za vpis te pravice v zemljiško knjigo. Na podlagi 3. točke drugega odstavka 35. člena GZ, se zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja priloži v primeru, če investitor v zemljiški knjigi nima vpisane lastninske pravice ali druge stvarne pravice na nepremičninah, na katerih se bo izvajala gradnja, notarsko overjeno pogodbo o pridobitvi te pravice, ki je predlagana za vpis v zemljiško knjigo. Slednje je A. predložila in podala zemljiškoknjižni predlog za vpis lastninske pravice na spornih nepremičnini, št. parc. 1132/4 do ½ v solasti tožnikov. Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu je s sklepom, opr. št. Dn 10881/2020 z dne 17. 9. 2020 zavrnilo ugovor tožnika B. B. zoper dovolitev vknjižbe lastninske pravice v korist A. Prodajna pogodba namesto razlastitve z vsebovanim zemljiškoknjižnim dovolilom predstavlja listino iz 1. točke prvega odstavka 40. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), kot izhaja iz navedenega sklepa.

15Sodišče je tako ugotovilo, da so izpolnjeni tudi pogoji, ki jih določa 6. točka 43. člena GZ za izdajo gradbenega dovoljenja, saj je A. kot investitor izkazala pravico graditi na zemljišču s parc. št 1132/4, saj je solastnik navedene parcele do ½ (prenos lastništva iz prejšnjega lastnika C. C. na investitorja). Glede lastništva ½ navedene parcele, je investitor predložil overjeno notarsko Pogodbo z dne 1. 10. 2020, sklenjeno z B. B., ki je bila dne 20. 1. 2020 predlagana za vpis v zemljiško knjigo v korist investitorja kot kupca (plomba z dne 20. 1. 2020). Drugih pogojev iz 43. člena ZG tožeča stranka ne izpodbija, zato se sodišče do njih ni posebej opredeljevalo. Odstop od Pogodbe tožnika ne moreta doseči v upravnem postopku, saj to ni upravni akt¹, ki se izpodbija v upravnem postopku.

16Glede na obrazloženo je tožba neutemeljena izpodbijana odločba je pravilna in na zakonu utemeljena, zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

¹ Upravni akt po tem zakonu je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta(2. člen ZUS-1).