UPRS Sodba I U 1499/2019-17

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Uvodno o upravnem postopku

1Upravna enota Piran (v nadaljevanju: Upravna enota oziroma tožena stranka) je z izpodbijano odločbo zavrnila zahtevo tožeče stranke za izdajo gradbenega dovoljenja. Presodila je, da predvidena gradnja ni bila v skladu z Zazidalnim načrtom Fiesa - Pacug. Novogradnja apartmajske hiše je bila predvidena v morfološki enoti FT 1/1 ... Po Zazidalnem načrtu Fiesa - Pacug na tem področju ni bila dovoljena novogradnja ali novogradnja kot dopolnilna gradnja. Izjema je bila le rekonstrukcija in dozidava obstoječih objektov ...

2Ministrstvo za okolje in prostor je pritožbo tožeče stranke zavrnilo. Dodalo je, da je v morfološki enoti, v kateri se nahaja zemljišče, dopustna le sanacija in zmerna dograditev objektov ob sočasnem preoblikovanju v majhen hotel ali penzion z ohranitvijo ali minimalnim povečanjem ležišč. Preveritev posega zato ni bila potrebna. Dejstvo, da ... ne deluje več, ni odločilno. Enako velja za mnenje tožeče stranke o zagotovitvi ravni bivalnih pogojev v sosednjih objektih in zaokrožitvi videza področja. Upravna enota je pravilno upoštevala veljavne predpise.

Ključne navedbe strank v upravnem sporu

3Opisani odločitvi je tožeča stranka nasprotovala. Trdila je, da je nepremičnina ni funkcionalno zemljišče ... Taka ugotovitev tožene stranke je napačna; kaj takega tudi ne izhaja iz Zemljiške knjige. Tudi sicer zemljišče ni namenjeno ali potrebno za rabo počitniškega doma. Slednji od leta 2004 ne deluje, njegovi nekdanji objekti pa so samostojne počitniške in stanovanjske enote. Pripomnila je še, da se ni imela možnosti izjaviti glede funkcionalnega zemljišča.

4Po Zakonu o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN) je bila dopolnilna gradnja novogradnja na stavbnem zemljišču, na katerem je mogoče zgraditi le posamični objekt in v strnjenem zazidanem območju naselja. Zazidalni načrt Fiesa - Pacug je določal, da se dopolnilne gradnje nahajajo v različnih morfoloških enotah, kjer je opredeljeno stavbno zemljišče. Te niso bile vrisane povsod, saj je bila njihova dopustnost odvisna od tega, ali je bilo v morfološki enoti še kaj stavbnih zemljišč in ali je bila izdelana posamična preveritev posega v prostor. Tako je imela Upravna enota možnost upoštevati spremembe v času, kot na primer razpršitev lastništva ... Tožečo stranko bi morala pozvati, da svojo zahtevo dopolni in izdela preveritev posega v prostor. Apartmajska hiša bi zaokrožila že pozidano območje, uravnotežila število objektov in ohranila enako raven bivalnih pogojev sosednjim hišam.

5Na tožbo se tožena stranka ni odzvala.

O dokaznem postopku

6Sodišče je prebralo vse listine, ki sta jih stranki izročili (priloga A1 do A9 in upravni spis številka 351-62/2019).

7Predlog za zaslišanje zakonitega zastopnika A. A. je zavrnilo (prvi odstavek 22. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju: ZUS-1¹ v zvezi z drugim odstavkom 287. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP²). Kot je že pojasnilo na glavni obravnavi, okoliščine nakupa zemljišča niso odločilna dejstva. V tej luči izpoved zakonitega zastopnika tožeče stranke ne bi pripomogla k rešitvi tega upravnega spora.

K I. točki izreka

8Tožba ni utemeljena.

9Eden od pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja je, da je gradnja skladna z določbami prostorskega izvedbenega akta v delu, ki se nanaša na graditev objektov, in z določbami predpisov o urejanju prostora (1. točka prvega odstavka 43. člena Gradbenega zakona, v nadaljevanju: GZ³).

10Tožeča stranka je vložila zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja na zemljiški parceli, vpisani v Zemljiško knjigo pod parcelno številko 100/6 katastrske občine ... (prvi odstavek 35. člena GZ). Lastnik te nepremičnine (v času izdaje izpodbijane odločbe) je bil zakoniti zastopnik tožeče stranke (prilogi A4 in A5).

11Opisano zemljišče se nahaja v Občini Piran in sicer na območju, ki ga ureja Odlok o spremembi zazidalnega načrta Fiesa - Pacug (v nadaljevanju: Zazidalni načrt⁴). Ta prostorski izvedbeni akt je v prvem odstavku 6. člena razdelil območje na morfološke enote, ki so vsebinsko določale namensko rabo za posamezne površine. Nepremičnina, na kateri je nameravala graditi tožeča stranka sodi v Spodnjo Fieso, v morfološko enoto FT 1/1 ... - območje ... (v nadaljevanju: Morfološka enota 1/1; deveti odstavek 6. člena Zazidalnega načrta).

12Zazidalni načrt je razdeljen na več poglavij. Tako so možni posegi po posameznih morfoloških enotah uvrščeni v tretje poglavje, naslovljeno „Funkcija območja s pogoji za izrabo in kvaliteto graditve ali drugih posegov v prostor“, medtem ko so merila in pogoji za oblikovanje objektov in naprav v samostojnem, šestem poglavju.

13Dopustni posegi v Zazidalnem načrtu so opredeljeni po posameznih površinah (morfoloških enotah; prvi odstavek 7. člena Zazidalnega načrta). Za Morfološko enoto 1/1 Zazidalni načrt dopušča sanacijo in zmerno dograditev objektov ob sočasnem preoblikovanju v majhen hotel ali penzion z ohranitvijo ali minimalnem povečanjem števila ležišč (drugi odstavek 7. člena Zazidalnega načrta).

14Ugovor tožeče stranke, da dopolnilne gradnje niso vrisane v vseh morfoloških enotah, ni pomemben. Pravilo prvega odstavka 15. člena Zazidalnega načrta je namreč splošno in se splošno nanaša na pogoje dopolnilne gradnje. Dopolnilna gradnja pa je mogoča le v tistih morfoloških enotah, kjer je dopustna. To pa je določeno v 7. členu Zazidalnega načrta. Tako je, primeroma, v morfološki enoti FS 4/1 Nad Fieso možna gradnja nekaj dopolnilnih objektov po merilih Zazidalnega načrta⁵ (drugi odstavek 7. člena Zazidalnega načrta). Po drugi strani pa, kot ni dovoljena dopolnilna gradnja v Morfološki enoti 1/1, je tako prepoved mogoče zaslediti še v številnih morfoloških enotah, na primer: morfološke enote FS1/2 Maona, FS 2/2 Domovi, FT 1/2 Hotel Fiesa, FT 1/6 Hotel Barbara in tako naprej (drugi odstavek 7. člena Zazidalnega načrta). Zanje, tako kot za Morfološko enoto 1/1 velja, da dopolnilna gradnja po prvem odstavku 15. člena Zazidalnega načrta, ni možna.

15Bistveno je torej, da je območje Zazidalnega načrta razdeljeno na morfološke enote, ki določajo namensko rabo posameznih površin (drugi odstavek 6. člena Zazidalnega načrta). Z drugimi besedami, Zazidalni načrt je za posamezno območje - morfološko enoto - izrecno opredelil namensko rabo; dopustne posege in ureditve (prvi odstavek 7. člena Zazidalnega načrta). To pa pomeni, da je v Morfološki enoti 1/1 dopustna zgolj in samo sanacija in zmerna dograditev objektov ob sočasnem preoblikovanju v majhen hotel ali penzion (drugi odstavek 7. člena Zazidalnega načrta). Drugačna razlaga ne pride v poštev, besedilo je jasno in nedvoumno. Gradnja apartmajske hiše ni dovoljena.

16Glede na pojasnjeno, predvsem glede na namensko rabo v Morfološki enoti 1/1, odločitve v tej zadevi ni mogoče opreti na 15. člen Zazidalnega načrta. Pri tem ne gre prezreti še, da je pri počitniških domovih dovoljena le adaptacija in prenova obstoječih domov (prvi odstavek 18. člena Zazidalnega načrta). Sprememba namembnosti je lahko obsegala individualnejšo obliko turistične ponudbe, kot so majhni hoteli ali penzioni, vendar ne apartmajev ali počitniških stanovanj (drugi odstavek 18. člena Zazidalnega načrta). Zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja je obsegala gradnjo apartmajske hiše. Že na prvi pogled je očitno, da to ni adaptacija oziroma prenova obstoječega počitniškega doma, ki je v tej morfološki enoti sicer dovoljena.

17S tega vidika je sklicevanje tožeče stranke na jezikovno razlago prvega odstavka 15. člena zazidalnega načrta zgrešeno. Z jezikovno razlago⁶ se ugotavlja pomen jezikovnih znakov pravnega pravila; za prvi odstavek 15. člena Zazidalnega načrta ta pove, da so dopolnilne gradnje v različnih morfoloških enotah, kjer je opredeljeno stavbno zemljišče. To splošno pravilo velja le za tiste morfološke enote, v katerih je taka vrsta gradnje dovoljena. Razširujoče (ekstenzivne) razlage, za katero se zavzema tožeča stranka, ni mogoče uporabiti: kot rečeno, jezikovni znaki so jasni in nedvoumni. Gre namreč za vsebino abstraktne splošne norme, ki se je konkretizirala, po posameznih morfoloških enotah, v 7. členu Zazidalnega načrta.

18Tožbene navedbe o funkcionalnem zemljišču, zemljiško knjižnem stanju, nedelovanju ..., ustvarjanju enake ravni bivalnih pogojev ter zaokrožitvi področja niso pravno pomembne. Povedano drugače, ne gre za odločilna dejstva, ki vplivajo na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe.

19Izpodbijana odločba je pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče je zato tožbo zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

K II. točki izreka

20Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

¹ Uradni listi Republike Slovenije številke: 105/2006 z dne 12. 10. 2006, 62/2010 z dne 14. 8. 2010, 109/2012 z dne 31. 12. 2012 in odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številka U-I-147/08-16 z dne 11. 11. 2009.
² Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 26/1999 z dne 15. 4. 1999, 96/2002 z dne 14. 11. 2002, 110/2002 z dne 18. 12. 2002, 2ZU/2004 z dne 15. 1. 2004, 52/2007 z dne 12. 6. 2007, 45/2008 z dne 8. 5. 2008, 74/2012 z dne 8. 10. 2012, 10/2017 z dne 27. 2. 2017, 32/2018 z dne 11. 5. 2018 in odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije številke U-I-255/99-28 z dne 5. 6. 2003, U-I-145/03-9 z dne 23. 6. 2005, Up-258/03-14 z dne 22. 9. 2005, U-I-55/04-10 ter Up-90/04-15 z dne 6. 4. 2006, U-I-146/07-34 z dne 13. 11. 2008, U-I-279/08-8 z dne 17. 12. 2008, U-I-279/08-14 z dne 9. 7. 2009, U-I-164/09-13 z dne 4. 2. 2010, U-I-200/09-14 z dne 20. 5. 2010, U-I-161/10-12 z dne 9. 12. 2010, U-I-74/12-6 z dne 13. 9. 2012, U-I-290/12-9 z dne 25. 4. 2013, U-I-134/10-28 z dne 24. 10.2013 ter U-I-48/11-10, Up-274/11-9 z dne 16. 1. 2014, U-I-74/14-9 z dne 17. 6. 2016 in U-I-5/16-9 z dne 19. 1. 2017.
³ Objavljen v Uradnih listih, številki: 61/17 z dne 2. 11. 2017 in 72/2017 z dne 15. 12. 2017. Gre za različico, veljavno v času odločanja tožene stranke.
⁴ Objavljen v Uradnih objavah Primorskih novic, številka 36/2002 z dne 9. 8. 2002.
⁵ Občina Piran je pri posamezni morfološki enoti, kjer je dovolila gradnjo, izrecno zapisala, da je ta dovoljena v okviru meril in pogojev Zazidalnega načrta. Sklicevala se je torej na splošna pravila oziroma na VI. poglavje (Merila in pogoji za oblikovanje objektov in naprav).
⁶ Marijan Pavčnik: Argumentacija v pravu, Cankarjeva založba, Ljubljana 1991, stran 54.