VSL Sklep I Cp 377/2022

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (v II. in III. tč. izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Okvir zadeve in povzetek dosedanjega poteka postopka

1Predlagateljica, ki predstavlja etažne lastnike večstanovanjske stavbe z naslovoma R. 9 in 11, Ljubljana, z ID znakom 0000-804 (v nadaljevanju R. 9-11), je vložila predlog za ugotovitev individualnega pripadajočega zemljišča k stavbi, ki leži na parceli 131/4 k. o. ..., in sicer za parcelo 131/16 in parcelo 130/1, ki po delitvi predstavlja parceli 130/19 in 130/20. Trdila je, da so parcele v dolgoletni uporabi stanovalcev R. 9-11, in da je bilo v upravnem postopku v tem obsegu določeno pripadajoče zemljišče k stavbi.

2Nasprotna udeleženka kot zemljiškoknjižna lastnica je v odgovoru na predlog navedla, da soglaša z obsegom pripadajočega zemljišča, če je določeno v obsegu, kot je bilo določeno v upravnem postopku, glede ostalega zemljišča pa je navedla, da predstavlja javne površine in v tem delu predlogu nasprotuje.

3Drugi udeleženec je s prijavo udeležbe v postopku opozoril, da je lastnik sosednje stanovanjske hiše na naslovu P. 5, s pripadajočim garažnim objektom in dvoriščem, ki se nahaja na parcelah 126 in 127 ter na delu parcele 130/1 (v nadaljevanju P. 5), da je vložil predlog za ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbi z ID znakom 0000-813, ki obsega tudi del parcele 130/1 in zato v tem delu nasprotuje predlogu predlagateljice.

4Izvedenka geodetske stroke A. A. (v nadaljevanju izvedenka za geodezijo) je izdelala elaborat delitve parcele 130/1. Parcela je bila ukinjena. Iz nje sta nastali novi parceli 130/19 in 130/20. Iz mnenja izvedenke pa izhaja, da sta parceli 131/16 in 130/20 pripadajoče zemljišče k stavbi R. 9-11.

5Sodišče prve stopnje je postavilo izvedenko urbanistične stroke B. B. (v nadaljevanju izvedenka za urbanizem), ki je v izvedenskem mnenju pojasnila, da parcela 130/20, ki je bila sicer zajeta z upravno odločbo v obseg funkcionalnega zemljišča stavbe predlagateljice, ni njeno individualno pripadajoče zemljišče.

6Sodišče je na ogledu skupaj z izvedenko za urbanizem in izvedencem za geodezijo - C. C. ugotovilo, da parcela 131/16 v celoti obkroža stavbo predlagateljev in da je zato individualno pripadajoče zemljišče k stavbi predlagateljev, za parcelo 130/20, ki je (sedaj) v naravi zelenica, pa je ugotovilo, da je namensko vezana na stavbo individualne zazidave P. 5.

Odločitev sodišča prve stopnje

7Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se ugotovi, da je parc. št. 131/16 k. o. ... individualno pripadajoče zemljišče k stavbi ID znak 0000-804 z naslovoma R. 9 in 11, stoječi na parceli št. 131/4 k. o. ..., ter je v solastnini vsakokratnih lastnikov posameznih delov te stavbe in da se parcela št. 131/16 k. o. ... v vrstnem redu vpisane zaznambe postopka za ugotovitev individualnega pripadajočega zemljišča (ID zaznambe 00000040 z začetkom učinkovanja 25. 2. 2014) po uradni dolžnosti vpiše v zemljiški knjigi kot splošni skupni del stavbe ID znak 0000-804 ter je v solastnini vsakokratnih lastnikov posameznih delov te stavbe (I), da se zavrne predlog predlagateljice za ugotovitev individualnega pripadajočega zemljišča k stavbi, navedeni v I. točki izreka sklepa, ki se nanaša na parcelo št. 130/20 (prej del 130/1) k. o. ..., da se v tem delu po uradni dolžnosti izbriše zaznamba tega postopka v zemljiški knjigi (II), da se ustavi postopek, ki se nanaša na predlog predlagateljice za ugotovitev individualnega pripadajočega zemljišča k stavbi, navedeni v I. točki izreka sklepa, ki obsega parceli št. 130/19 (prej del 130/1) in 131/1, obe k. o. ... in da se po uradni dolžnosti izbriše zaznamba tega postopka v zemljiški knjigi (III).

Povzetek pritožbenih navedb

8Nasprotna udeleženka vlaga pritožbo zoper II. in del III. tč. izreka sklepa iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in v izpodbijanem delu sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

9Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa navedlo, da je nasprotna udeleženka v odgovoru na predlog navajala, da del zemljišča predstavlja javne površine in v tem delu oporeka predlogu ter da smiselno soglaša z obsegom pripadajočega zemljišča, kolikor ta predstavlja obseg funkcionalnega zemljišča, ki je določen v upravnem postopku. Vendar nasprotna udeleženka ni dala zgolj teh trditev. Opozorila je na nasprotja med mnenjema izvedenke za geodezijo in izvedenke za urbanizem. Nasprotovala je trditvi drugo udeleženca, da je ob uveljavitvi Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (v nadaljevanju ZLNDL) pravica uporabe parcele 130/20 ostala lastnikom stavbe P. 5.

10Iz mnenja izvedenke za geodezijo izhaja, da je bila v prostorskem aktu in upravnem dovoljenju predvidena gradnja bloka R. 9-11 na parcelah 159/3 in 159/22, da so za izvedbo načrtovane gradnje bloka potrebovali le del parcele 159/3, da so v ta namen leta 1963 izvedli parcelacijo parcele 159/3, da je po novi izmeri in prenumeraciji nastala parcela 127, da je na ortofoto posnetkih iz leta 1964 in 1967, kljub izvedeni parcelaciji med parcelama 159/22 in 159/3, vidna ograja, kar pomeni, da zunanje ureditve k večstanovanjski stavbi R. 9-11 niso izvedli po zaključku gradnje temveč kasneje, da so ob izvedbi zunanje ureditve odstranili ograjo in zemljišče namenili za redno rabo etažnih lastnikov stavbe R. 9-11, da raba dela parcele 159/3 v izmeri 75 m² izhaja tako iz prostorske dokumentacije kot iz odločbe upravnega organa o določitvi pripadajočega zemljišča k stavbi R. 9-11, da je iz razloga požarne varnosti potrebna dodelitev tega zemljišča stavbi R. 9-11, ker se na ta način zagotavlja dostop do stavbe na vzhodni strani v primeru požara, ker dostop iz severne strani stavbe ni možen zaradi niza garaž.

11Kasnejša zunanja ureditev večstanovanjske stavbe R. 9-11 na parceli 130/20 in delu parcele 130/19 je bila opravljena v izvršilnem postopku na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 18. 6. 2012 In 744/2012 na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 10. 9. 2010 P 2247/2008-I v zvezi z sodbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 15. 2. 2012 I Cp 3736/2011, s katero je bila opravljena izvršba zoper drugo udeleženca, po kateri je bil nasprotni udeleženki vrnjen v neposredno posest del zemljišča parcele 130/1 k. o. ... V letu 2012 je bila odstranjena tudi ograja in vzpostavljeno stanje rabe zemljišča dela parcele 159/3 s površino 75m2 kot izhaja iz prostorskega akta, gradbenega dovoljenja iz leta 1960 in prostorske dokumentacije, torej tistega zemljišča, ki sedaj predstavlja parceli 130/19 in 130/20.

12Izvedenka za urbanizem gradi tezo o vezanosti zemljišča parcele 130/20 k stavbi P. 5 na paragrafih Vojvodinskega stavbinskega reda za Kranjsko in Ljubljanskega stavbnega reda, ne upošteva pa (pred)tranzicijskih predpisov v času po letu 1945 in pri tem ugotavlja, da je parcela 130/20 pred izgradnjo stavbe predlagateljev predstavljala del gradbene parcele, ki je bila namenjena individualni redni (neposredni) rabi stavbe P. 5. Izvedenka je upoštevala urbanistične standarde pred letom 1945. Izvedenka grafičnega prikaza ni predložila, ker meni, da je potrebna pravna presoja izdanih odločb o gradbeni parceli in določiti funkcionalnega zemljišča glede na dejansko namensko vezanost parcele 130/20 od izgradnje te stavbe do konca družbene lastnine, in da zemljišče pripada stavbi P. 5 in ne stavbi R. 9-11. Na pripombe nasprotne udeleženke je pojasnila, da preteklo rabo ugotavlja sodišče v okviru dokazne ocene in da je potrebna pravna presoja izdanih odločb o gradbeni parceli in določitvi funkcionalnega zemljišča glede na dejansko namensko vezanost parcele 130/20 k stavbam P. 5 in R. 9-11. Izvedenka se strinja z izvedenko za geodezijo in nasprotno udeleženko, da je danes preko parcele 130/20 omogočena intervencija z motornim intervencijskim vozilom v korist stavbe R. 9-11. Izpostavljen vidik požarne varnosti za sodišče in izvedenko za urbanizem ne predstavlja relevantne ovire, čeprav se z izpodbijano odločitvijo onemogoča dostop gasilnim in reševalnim vozilom do vzhodne strani stavbe R. 9-11, ki je možen le po parceli 130/20. Gotovo je, da bo drugi udeleženec vzpostavil prejšnje stanje pred 11. 10. 2012, s tem, da bo nazaj namestil ograjo na parceli 130/20, s čimer bo onemogočil ustrezno širok dostop gasilnim in reševalnim vozilom po požarni poti preko parcel 130/19 in 130/20 do parcele 131/16.

13Sodišče se ni opredelilo do nasprotujočih ugotovitev iz izvedenskih mnenj, na katere je opozorila nasprotna udeleženka, kar predstavlja bistveno kršitev postopka iz 8. in 14. tč. drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Sodišče bi moralo dvome odpraviti z novim zaslišanjem izvedenke na glavni obravnavi oziroma postaviti novega izvedenca.

14Z vidika ZLNDL je odločilnega pomena za lastninjenje, kdo je bil na dan 25. 7. 1997 upravičeni imetnik pravice uporabe na funkcionalnem zemljišču - parceli 130/1 (sedaj 130/19 in 130/20). Potrebno je ugotoviti kdo in v katerem delu je zemljiškoknjižni imetnik pravice uporabe ter kdo je ta zemljišča dejansko uporabljal. Pravno odločilno je, kakšna je bila raba zemljišča v času družbene lastnine, in ali so lastniki in imetniki pravice uporabe na stavbi R. 9-11 pridobili pravico uporabe tudi na parceli 130/20. Sodišče ne pojasni, kdo so bili stanovalci stavbe P. 5, katerim je po ugotovitvi sodišča tudi po izgradnji stavbe R. 9-11 leta 1961 ostala parcela 130/20 in del parcele 130/19 v posesti, rabi in uživanju. Sodišče ni ugotavljalo, kakšna je bila raba tega zemljišča v času družbene lastnine. Nesporno dejstvo je, da je bila kasnejša zunanja ureditev na parceli 130/20 prisilno izvedena v letu 2012 in od tedaj dalje etažni lastniki stavbe R. 9-11 dejansko izvajajo posest na tej parceli.

15Na podlagi odločbe Občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje z dne 13. 3. 1964 je bil D. D. odvzet iz posesti del zemljišča parcela 127 k. o. ... v izmeri 75 m² in dodeljen v posest in upravljanje Občini Ljubljana Moste-Polje kot funkcionalno zemljišče stanovanjskim blokom danes R. 9-11. Tega dejstva ne spreminja odločba UE Ljubljana z dne 26. 11. 2015 v zvezi z odločbo Ministrstva za okolje in prostor z dne 18. 2. 2016, s katerima je bila kot nična ugotovljena odločba Občinske skupščine Moste-Polje z dne 13. 3. 1964, ker odločba ni bila vročena pravi osebi D. D. iz E. 10, temveč drugi osebi soimenjakinji F. F. iz G. 10 v L.

16D. D., ki je bila lastniška prednica stavbe P., je umrla ... 1. 1958, 21. 12. 2000 je bila sklenjena kupna pogodba med kupcem – drugo udeležencem in prodajalko H. H., na podlagi katere je drugo udeleženec pridobil lastninsko pravico na parceli 127, gre za tisti del parcele v obsegu 75 m², katero površino je izvedenka za urbanizem opredelila kot individualno pripadajoče zemljišče k stavbi R. 9-11. Ta dejstva potrjujejo, da ob uveljavitvi ZLNDL, ne pokojna D. D. ne prodajalka H. H. in ne drugo udeleženec niso imeli v posesti, v rabi ali v uživanju parcele 130/20.

17Sodišče je v sklepu pojasnilo, da je postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča za parcelo 130/19 (prej del parcele 130/1), ustavilo, ker je smiselno štelo, da je predlagateljica v tem delu predlog umaknila, ker je predlagala pripadajoče zemljišče za parcelo 130/20 (prej del 130/1) in 131/16. Iz vlog predlagateljice ne izhaja, da je umaknila predlog v zvezi s parcelo 130/19, kot to zmotno ugotavlja sodišče. Izhaja zgolj njena izjava, da je novo nastala parcela 130/20 (prej del parcele 130/1) 0000 pripadajoče zemljišče stavbe R. 9-11, kar pa smiselno ne pomeni, da umika predlog, ki se nanaša na parcelo 130/19. Predlagateljica je v letu 2014 predlagala določitev pripadajočega zemljišča k stavbi R. 9-11 na parceli 130/1, ki se je v tem postopku delila na parceli 130/19 in 130/20, tega predloga pa z nobeno vlogo tudi smiselno ni umaknila.

Odgovor na pritožbo

18Drugo udeleženec je v odgovoru na pritožbo predlagal njeno zavrnitev.

19Predlagateljica ni vložila odgovora na pritožbo.¹

Odločitev o pritožbi

20Pritožba ni utemeljena.

Glede ustavitve postopka - parcela 130/19

21Predlagatelj lahko umakne predlog do izdaje odločbe sodišča prve stopnje (prvi odstavek 25. člena Zakon o nepravdnem postopku; v nadaljevanju ZNP-1). Vsak udeleženec lahko v 15 dneh od dneva, ko je bil obveščen o umiku, predlaga nadaljevanje postopka (prvi odstavek 26. člena ZNP-1).

22Sodišče prve stopnje je postopek, ki se nanaša na predlog predlagateljice in obsega parcelo 130/19 (prej del parcele 130/1) in parcelo 131/1, ustavilo, v obrazložitvi sklepa pa pojasnilo, da je predlagateljica v tem delu predlog umaknila, ker je po parcelaciji navedla, da se določi pripadajoče zemljišče za parcelo 130/20 (prej del 130/1) in 131/16. Pritožbeno sodišče pritrjuje tem razlogom in še pojasnjuje, da je izvedenka za geodezijo v Tehničnem poročilu iz marca 2016 pojasnila, da se s parcelacijo ukinja parcela 130/1, da sta nastali novi parceli 130/19 in 130/20, iz zapisnika iz ogleda in pojasnil sodišča prve stopnje pa izhaja, da je sodišče prve stopnje vodilo ogled in nadaljnji postopek zgolj v zvezi z določitvijo pripadajočega zemljišča za parceli 131/16 in 130/20, čemur predlagateljica ni nasprotovala. Po ogledu je predlagateljica na poziv sodišča prve stopnje tudi odgovorila, da se v celoti strinja z mnenjem izvedenke za geodezijo, in da vztraja, da je „novo nastala parcela 130/20 pripadajoče zemljišče k objektu R. 9-11.“ Nadaljnji postopek (npr. glej dopolnilno mnenje izvedenke za geodezijo in mnenje izvedenke za urbanizem) se je vodil le glede pripadajočega zemljišča v zvezi s parcelama 131/16 in 130/20, predlagatelji temu niso nasprotovali, nenazadnje zoper odločitev o delnem umiku predloga niso vložili pritožbe oziroma svojega nasprotovanja niso izrazili z vložitvijo odgovora na pritožbo. Glede na ta dejstva ni mogoče pritrditi pritožbeni tezi nasprotne udeleženke, da je sodišče prve stopnje zmotno sklepalo in ugotovilo, da je predlagateljica predlog za določitev pripadajočega zemljica v zvezi s parcelo 130/19 umaknila.

23Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se pritožbena graja v tem delu nanaša zgolj na nestrinjanje nasprotne udeleženke, da so izkazane predpostavke za umik tožbe. Iz pritožbenih navedb ne izhaja, da pritožba predstavlja predlog za nadaljevanje postopka, ali povedano bolj konkretno, da je postopek za določitev pripadajočega zemljišča v tem delu prevzela nasprotna udeleženka in postopek poteka na njen predlog ter da posledično udeleženci nastopajo v „obratnih vlogah“.² Tudi iz podrobne razčlenitve pritožbenih navedb v tem delu ni mogoče izluščiti, kakšen upravičen materialnopravni ali procesnopravni interes izkazuje nasprotna udeleženka, da želi nadaljevati postopek kot predlagateljica oziroma v čem so prizadeti ti njeni interesi ob primerjavi njenega pravnega položaja pred in po izdaji sklepa v tem delu,³ ter v čem se bo njen pravni položaj izboljšal, glede na to, da iz ravnanj predlagateljice izhaja, da nima pravnega interesa, da bi bila parcela 130/19 pripadajoče zemljišče k stavbi R. 9-11.

24Pritožbeno sodišče je vsebinsko presojalo pritožbene razloge, s tem, ko je ugotavljalo, ali so bili izpolnjeni pogoji za ustavitev postopka glede določitve pripadajočega zemljišča za parcelo 130/19, ker je predlagateljica v tem delu umaknila predlog (25. člen ZNP-1), in ali so bile izpolnjene predpostavke za nadaljevanje postopka iz 26. člena ZNP-1, zato pritožbe v tem delu ni zavrglo, čeprav se bo pritožbeno sodišče v nadaljevanju obrazložitve opredelilo tudi glede pravnega interesa nasprotne udeleženke za pritožbo v tem delu, ko bo presojalo pravni interes nasprotne udeleženke za pritožbo v delu, v katerem izpodbija odločitev sodišča prve stopnje, da parcela 130/20 ni pripadajoče zemljišče k stavbi R. 9-11.

Glede pravnega interesa za pritožbo v zvezi z odločitvijo sodišča prve stopnje v zvezi s parcelo 130/20 (in parcelo 130/19)

25Pravni interes je vprašanje materialnega prava, lahko pa tudi procesnega. Znotraj tega okvira je pritožbeno sodišče upoštevalo, da nasprotna udeleženka deluje tudi v javnem interesu.

26Ozadje razlogov za pritožbo je očitno (tudi/predvsem) pravdni postopek, ki ga vodi nasprotna udeleženka kot tožnica zoper drugo udeleženca kot toženca, v katerem je bila že izdana pravnomočna sodba, na podlagi katere je bila vrnjena nasprotni udeleženki v posest parcela 130/1 (sedaj parceli 130/19 in 130/20), odstranjena sta bila že objekt in ograja (v izvršilnem postopku), s tem, da je bila kasneje dovoljena obnova postopka, drugo nasprotni udeleženec pa je vložil nasprotno tožbo, s katero zahteva od nasprotne udeleženke (med drugim), da mu povrne škodo zaradi odstranitve objekta in ograje, pravdni postopek pa je prekinjen do pravnomočne odločitve v tej nepravdni zadevi.⁴

27Pritožbenega interesa ni mogoče upravičevati z drugimi pravnimi razmerji, ki so povezana z razmerjem, ki ga ureja izpodbijana sodba (v konkretnem primeru izpodbijani sklep), ampak pomeni, da je treba upoštevati pritožnikov vseobsegajoči položaj, kakršnega ima glede na sodbo (sklep), ki je bila izdana, v celotnem postopku uveljavljanja svoje pravice.⁵ Nasprotna udeleženka zato ne more upravičevati pravnega interesa v tem nepravdnem postopku s pravnim razmerjem, ki je predmet urejanja v pravdnem postopku zoper drugo udeleženca, čeprav gre za povezana pravna razmerja. Očitno je teza nasprotne udeleženke, da v primeru, če se v tem postopku ugotovi, da sta parceli 130/19 in 130/20 pripadajoči zemljišči k R. 9-11, bodo s tem zavarovana njena upravičenja iz pravdnega postopka, kot jih nasprotna udeleženka uveljavlja zoper drugo udeleženca, tudi v zvezi z nasprotno tožbo, s katero drugo udeleženec od nasprotne udeleženke zahteva, da mu nasprotna udeleženka vrne v posest sporni parceli ter da mu plača odškodnino zaradi odstranitve objekta in ograje ter da bo posledično zavrnjen predlog drugo udeleženca zoper nasprotno udeleženko, ki v nepravdnem postopku predlaga, da se ugotovi, da je parcela 130/1 (sedaj parceli 130/19 in 130/20) pripadajoče zemljišče k stavbi P. 5.

28Pritožbeno sodišče ugotavlja, da izpodbijana odločitev ne posega v materialnopravni in procesnopravni položaj nasprotne udeleženke kot zemljiškoknjižne lastnice spornih zemljišč v razmerju do predlagateljice oziroma se njen zavarovani interes, ki opredeljuje namen pravice v zvezi s spornima parcelama v dometu njenih lastninskopravnih upravičenj, tudi v luči procesnih ravnanj predlagateljice in njenih materialnopravnih upravičenj, ni poslabšal, kar pomeni, da nasprotna udeleženka ohranja enake pravice, kot jih je imela pred vložitvijo predloga.

29Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da v postopku niso bila izkazana in ne zatrjevana dejstva, ki bi kazala na zlorabo pravice - da bi predlagateljica in drugo nasprotni udeležence izvrševala upravičenja tako, da bi nedopustno posegla v upravičenja nasprotne udeleženke oziroma v javno zavarovane interese.

30Pritožbeno sodišče ni zavrglo pritožbe v delu, s katerim nasprotna udeleženka izpodbija odločitev sodišča prve stopnje, da parcela 130/20 ne predstavlja pripadajočega zemljišča k stavbi R. 9-11, (tudi) iz razloga, ker je nasprotna udeleženka zatrjevala, da je treba zaradi požarne varnosti parcelo 130/20 določiti kot pripadajoče zemljišče k stavbi R. 9-11.⁶ Ker je pritožbeno sodišče vsebinsko presojalo te navedbe tudi v okviru varstva javnega interesa, niso bile izpolnjene predpostavke za zavrženje pritožbe, posebej glede na naravo postopka, ki se vodi po pravilih ZNP-1 in ZVEtL-1, ko sodišče ni vezano na predlog predlagatelja in bi sodišče lahko naprimer odločilo, da je sporno zemljišče skupno pripadajoče zemljišče (prim. drugi odstavek 43. člena ZVEtl-1).

31Pritožbeno sodišče je zato v nadaljevanju v luči pritožbenih navedb presojalo argumentacijo sodišča, da parcela 130/20 ne predstavlja pripadajočega zemljišča k stavbi R. 9-11, ker predstavlja pripadajoče zemljišče (izključno) k stavbi P. 5 in v tej zvezi, ali so utemeljene pritožbene navedbe, da požarna varnost (oziroma zagotovitev dostopa intervencijskim vozilom) v okviru javnega interesa predstavlja relevantno dejstvo oziroma kriterij⁷ (ki morda že sam po sebi zadošča), da se parcela 130/20 določi kot (izključno) pripadajoče zemljišče k stavbi R. 9-11 oziroma kot skupno pripadajoče zemljišče k stavbama R. 9-11 in P. 5.

Glede procesnih kršitev postopka

32Sodišče v postopku ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1 ter 3. členom ZVEtL-1).

33Sodišče prve stopnje se je skopo opredelilo do mnenja izvedenke za geodezijo, pa vendar iz obrazložitve sklepa izhajajo razlogi, zaradi katerih je utemeljeno sledilo mnenju izvedenke za urbanizem, s tem pa se je sodišče prve stopnje tudi opredelilo do pripomb nasprotne udeleženke, s katerimi je nasprotovala mnenju in dopolnitvi mnenja te izvedenke. Izvedenka za geodezijo je v Tehničnem poročilu izdelala predlog parcelacije parcele 130/1, v katerem se je sklicevala na upravni odločbi iz leta 1997 in 2004. Tudi v izvedenskem mnenju je upoštevala zgolj prostorske akte ter upravna dovoljenja in upravne odločbe; torej upoštevala je zgolj predpostavke iz 1. tč. prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1, v nasprotju z izvedenko za urbanizem, ki je pri predstavitvi strokovnih stališč upoštevala vse kriterije iz 43. člena ZVEtL-1, s tem, da je pravilno pojasnila, katera dejanska in pravna vprašanja so v domeni sodišča.

34Nobeno dodatno zaslišanje izvedenke za urbanizem ni (bilo) potrebno, še posebej iz razloga, ker se je po izdelavi mnenja in dopolnitve opravil ogled v prisotnosti izvedenke za urbanizem in (novega) izvedenca za geodezijo, nasprotna udeleženka pa se ogleda (znova) ni udeležila. Pritožba se tudi neutemeljeno zavzema za postavitev novega izvedenca, ker v mnenju izvedenke za urbanizem ni nobenih nasprotij in pomanjkljivosti (tretji odstavek 254. člena ZPP). Izvedenka je tudi prepričljivo pojasnila razloge, zaradi katerih obstajajo nasprotja med njenim mnenjem in mnenjem izvedenke za geodezijo, sodišče prve stopnje pa je strokovnim ugotovitvam izvedenke za urbanizem utemeljeno sledilo, ker njeno mnenje omogoča ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera dejansko in pravno presojo kriterijev iz 43. člena ZVEtL-1.

35Pritožba navaja, da izvedenka za urbanizem ni predložila grafičnega prikaza, kar naj bi bil dodatni razlog, da je izvedensko mnenje nepopolno in da je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, ne pojasni pa, katera konkretna dejstva bi bila iz tega razloga drugače ugotovljena, s tem, da pritožbeno sodišče sprejema prepričljive razloge izvedenke, zaradi katerih grafičnega prikaza ni naredila.⁸

Glede zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja

36Nasprotna udeleženka trdi, da je sodišče nepopolno ugotovilo dejansko stanje, glede izvrševanja posesti oziroma rabe parcele 130/20, in da ni ugotovilo, kdo so bili stanovalci P. 5 v času družbene lastnine. Ni mogoče spregledati, da predlagateljica ni vložila pritožbe, s katero bi izpodbijala dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bila parcela 130/20 v dejanski uporabi stanovalcev P. 5 v času družbene lastnine, da predlagateljica konkretnih trditev in predlogov za izvedbo dokazov glede dokazovanja teh dejstev ni dala, tudi ne na zadnjem ogledu,⁹ predstavnik oziroma pooblaščenec nasprotne udeleženke pa se ogledov ni udeleževal. V pritožbi tudi ni konkretnih dokaznih predlogov, s katerimi bi se ta dejstva dokazovala oziroma ni trditev, s katerimi bi pritožbeno sodišče podvomilo v pravilnost argumentacije sodišča prve stopnje glede teh dejstev.¹⁰

Uporaba materialnega prava

37Sodišče prve stopnje je v sklepu navedlo relevantne zakonske določbe, ki jih je povzelo. Predstavilo je tudi sodno prakso v zvezi s predpostavkami za priznanje pripadajočega zemljišča k stavbi in zgodovinski potek pravne ureditve etažne lastnine v povezavi s pripadajočim zemljiščem ter v tej zvezi pravno ureditev družbene lastnine. Pritožbeno sodišče, da bi se izognilo ponavljanju, znova ne povzema zgoraj navedenega materialnega prava, ki ga je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo glede na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje, s tem, ko je odločilo, da parcela 130/20 ni pripadajoče zemljišče k stavbi R. 9-11.¹¹

38Predlagatelj ZVEtL-1 je v predlogu v obrazložitvi k 42. členu ZVEtL-1 pojasnil, da je treba sklep o tem, da je posamezno zemljišče pripadajoče zemljišče, utemeljiti z dveh vidikov: dejanskega in pravnega. Dejanski vidik je v funkcionalni povezanosti zemljišča s stavbo, in sicer gre za tisto zemljišče, ki je bilo namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe. Pravni vidik pa odraža nekdanjo pravno (akcesorno) povezanost pravic na takem zemljišču s pravicami na stavbi. Dejanski vidik pripadajočega zemljišča se v postopku za določitev pripadajočega zemljišča dokazuje v skladu s pravili 43. člena ZVEtL-1. Ugotovitev, da je bilo določeno zemljišče pred 1. januarjem 2003 neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe, pa glede na takratno pravno ureditev praviloma tudi pomeni, da je to zemljišče postalo last lastnika stavbe. Zato se ob dokazanem dejanskem vidiku pravni vidik domneva, kakor to določajo pravila 44. člena tega predloga zakona.¹² Nasprotno je treba kot izjemo posebej uveljavljati in dokazati.

39V sodbi in sklepu II Ips 128/2018 je Vrhovno sodišče pojasnilo, da podlaga za ugotovitev obsega (v pomenu površine in oblike, torej tlorisa) pripadajočega zemljišča stavbe ne morejo biti (zgolj) upravni akti iz časa gradnje, temveč je treba uporabiti (tudi) rezervne kriterije, in sicer ne le v primeru spoznavne stiske, ampak tudi v primeru, ko slednji (ureditev v naravi, pretekla redna raba in urbanistični standardi po izgradnji) pokažejo, da se je obseg pripadajočega zemljišča po izgradnji stavbe spremenil (da je v prostoru prišlo do sprememb, s katerimi se je pripadajoče zemljišče povečalo, ob nespremenjeni površini spremenilo obliko ali zmanjšalo). Gre predvsem za primere nerealiziranih ali na spremenjen način realiziranih prvotnih načrtovanj pripadajočega zemljišča stavbe ali za primere naknadnih v naravi udejanjenih sprememb oblike in površine pripadajočega zemljišča stavbe v času trajanja družbene lastnine, ki so bile v skladu z merili in pogoji prostorskih aktov oziroma urbanističnih standardov. Če v času družbene lastnine zakonska ureditev pripadajočega zemljišča stavbe ni absolutno vezala na obseg, določen z upravnimi akti, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena, ampak so se lahko po določbah ZUN upoštevale tudi kasnejše spremembe, potem z vidika ustavnopravne prepovedi povratne veljave zakonov tega ne bi smela niti današnja zakonska ureditev, ki ureja ugotavljanje obsega pripadajočega zemljišča za nazaj. Vrhovno sodišče še ugotavlja, da 43. člen ZVEtL-1 ne določa nobenega razmerja med kriteriji, ampak jih opredeljuje enakovredno.

40Iz sklepa Vrhovnega sodišča II Ips 118/2021 pa izhaja, da so kriteriji iz 43. člena ZVETL-1 določeni enakovredno in primeroma, da je kriterij iz 1. tč. prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1 sicer poglavitni vir za ugotavljanje pripadajočega zemljišča k stavbi, ki pa se vedno ovrednoti z drugimi kriteriji, ker v nasprotnem lahko pripelje do neživljenjskih in nepravičnih rešitev, da kriterij dejanske rabe iz 2. tč. prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1 zajema časovno obdobje od izgradnje stavbe h kateri se določa pripadajoče zemljišče, do lastninjenja, da pa ni odločilno le stanje ob izgradnji stavbe, saj je tudi tu treba upoštevati dinamično pravilo, kar pomeni, da so naknadne spremembe ne le na normativni ravni (spremembe prostorskih aktov) ampak tudi v naravi (dejanska raba, sprememba rabe, novogradnje, rušenje ipd) lahko vplivale na na spremembo obsega funkcionalnega zemljišča stavbe, da je pretekla redna raba zemljišča utemeljena tudi v primeru, če se ni izvrševala od izgradnje dalje, ker ob upoštevanju dinamičnega načela, so namreč pri ugotavljanju pripadajočega zemljišča poleg sprememb na normativni ravni relevantne tudi vse naknadne spremembe v naravi, da sedanja raba ni odločilna, ampak pretekla raba do lastninjenja, da so se zemljišča lastninila na podlagi ZLNDL, ki je začel veljati 25. 7. 1997, da kriterij iz 4. tč. prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1 po stališču zakonodajalca ne bo samostojna podlaga za določitev pripadajočega zemljišča, omogoča pa prožnost pri določanju obsega pripadajočega zemljišča z upoštevanjem zlasti urbanističnih vidikov in bo v kombinaciji z 2. in 3. tč. lahko ovrglo rezultat, pridobljen z merili iz 1. tč. prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1.

Presoja argumentacije dejanskih in pravnih ugotovitve sodišča prve stopnje skozi prizmo pritožbenih navedb

41Sodišče prve stopnje je navedlo argumente, ki jih pritožbeno sodišče sprejema, na podlagi katerih je ugotovilo, da je bilo zemljišče, ki predstavlja sedaj parcelo 130/20, vse do konca družbene lastnine ograjeno in sestavni del zemljišča - parcele 127 in namensko vezano na stavbo individualne zazidave P. 5, da to zemljišče ni nikoli prešlo v redno rabo stavbe predlagateljice, čeprav je bilo tako načrtovano in predvideno v odločbah in pravnih aktih.¹³

42Tudi iz mnenja izvedenke za geodezijo izhaja, da iz priloženih otrofoto posnetkov iz leta 1964 in 1967 izhaja, da je kljub izvedeni parcelaciji med zemljiščema parc. št. 159/22 in 159/3 vidna ograja, zato izvedenka sklepa, da zunanje ureditve po zaključku gradnje R. 9-11 niso izvedli, iz ortofoto posnetka iz leta 1997 pa stanja na terenu izvedenka ni mogla interpretirati zaradi slabe kvalitete posnetka.

43Sodišče prve stopnje je opravilo ogleda v prisotnosti predlagateljice in drugega nasprotnega udeleženca ter ob odsotnosti pravilno vabljene nasprotne udeleženke in ob navzočnosti izvedencev, kjer je ugotovilo, da so na nekdanji parceli 130/1 vidni ostanki starih betonskih stebrov ograje, da glede na dejansko izvedbo v naravi, ob upoštevanju arhivskega gradiva, parcela 130/20 ni bila namenjena za neposredno redno rabo stavbe R. 9-11, da se je to zemljišče nahajalo znotraj ograjenega vrta stavbe P. 5 pred izgradnjo stavbe R. 9-11 v letu 1961, da je predstavljalo del gradbene parcele, ki je bila namenjena individualni rabi stavbe P. 5, da je tudi po izgradnji stavbe R. 9-11 ostalo v uporabi stanovalcev stavbe P. 5, da iz grafičnega prikaza elaborata iz leta 1997 (grafični prikaz z oznako IZSEK GURS 1955 na hrbtni strani list. št. 204, grafični prikaz z oznako IZSEK LUS 02, elaborat izdelan v letu 1997, na list. št. 200) izhaja, da je bilo sporno zemljišče do konca družbene lastnine ograjeno in sestavni del zemljišča - parcele 127, da je bila betonska ograja porušena v izvršilnem postopku leta 2012, da je bila upravna odločba z dne 13. 3. 1964, s katero je bilo pravni prednici drugo udeleženca sporno zemljišče odvzeto, izrečena za nično, zato je bila dovoljena tudi obnova postopka in je bila razveljavljena sodba v pravdnem postopku, s katero je bil drugo udeleženec dolžan nasprotni udeleženki vrniti sporno zemljišče v neposredno posest in na podlagi katere je bila opravljena prisilna izvršba.

44Iz teh razlogov nista odločilni upravni odločbi iz leta 1997 in 2004, s katerima je bila predlagateljici priznana pravica na spornem zemljišču oziroma je bilo ugotovljeno, da sporno zemljišče predstavlja pripadajoče zemljišče k stavbi R. 9-11.

45Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da ničnost odločbe upravnega organa z dne 13. 3. 1964, s katero je bilo pravni prednici drugega udeleženca odvzeto sporno zemljišče, na podlagi odločbe upravnega organa z dne 26. 11. 2015, izkazuje, da za to zemljišče ni več niti pravne podlage iz prvega odstavka 42. člena ZVEtL-1.

46Tem ugotovitvam sodišča prve stopnje predlagatelji ne nasprotujejo, saj niso vložili pritožbe in tudi niso vložili odgovora na pritožbo, v katerem bi se lahko opredelili do teh dejstev.

47Pritožba protispisno zatrjuje, da ugotovitve izvedenke za urbanizem temeljijo na standardih pred letom 1945. Izvedenka je navedla te standarde zgolj iz razloga, da je pojasnila, da je sporno zemljišče pripadalo stavbi P. 5 že v času izgradnje ob upoštevanju urbanističnih standardov v času gradnje te stavbe.

48V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje upoštevalo, da iz upravnih odločb in prostorskih aktov izhaja, da je bilo zemljišče (sedaj) parcela 130/20 ob izgradnji stavbe P. 5 namenjeno rabi te stavbe, in da je bilo kasneje lastnici stavbe P. 5 to zemljišče odvzeto in namenjeno rabi stavbe R. 9-11. V konkretnem primeru pravni akti potrjujejo povezanost spornega zemljišča z obema stavbama, s tem, da je bilo pri vrednotenju upravičenj lastnikov spornih stavb upoštevano, da je bilo sporno zemljišče s kasnejšimi odločbami in akti predvideno, kot pripadajoče zemljišče k stavbi R. 9-11. Vendar je v tej zvezi pomembna nadaljnja okoliščina, da stanovalci R. 9-11 od izgradnje stavbe in kar je še bolj odločilno, tudi kasneje v času trajanja družbene lastnine, tega zemljišča niso imeli v rabi. To zemljišče je bilo v dejanski in izključni uporabi stanovalcev P. 5 – bilo je ograjeno in namenjeno tudi dostopu in uvozu do te stavbe. Predlagateljica torej ni izkazala kriterijev iz 2. in 3. tč. prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1, iz mnenja izvedenke za urbanizem pa izhaja, da je v korist stavbe P. 5 izkazan tudi kriterij iz 4. tč. prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1.

Glede požarne varnosti oz. javnega interesa

49Nasprotna udeleženka zatrjuje obstoj javnega interesa, da se zaradi požarne varnosti parcela 130/20 določi kot pripadajoče zemljišče k stavbi R. 9-11, ker je v nasprotnem onemogočen dostop gasilnim in reševalnim (intervencijskim) vozilom do vzhodne strani te stavbe oziroma do severnega dela stavbe na parceli 131/16, ni pa možen tudi dostop iz severne strani, tako da je dostop možen le preko parcel 130/19 in 130/20 do parcele 130/16, ker je za pričakovati,¹⁴ da bo drugo udeleženec nazaj namestil ograjo na parcelo 130/20 in s tem onemogočil dostop intervencijskim vozilom preko parcel 130/19 in 130/20 do parcele 131/16.

50Vidik požarne varnosti je izpostavila že izvedenka za geodezijo v svojem mnenju, izvedenka za urbanizem pa je v dopolnitvi mnenja navedla, da je preko parcele 130/20 danes omogočena intervencija motornim intervencijskim vozilom v korist stavbe R. 9-11, da pa ne spreminja mnenja, ker je potrebna pravna presoja odločb o gradbeni parceli in določitvi funkcionalnega zemljišča glede na dejansko namensko vezanost parcele 130/20 za čas od izgradnje stavbe R. 9-11 do konca družbene lastnine.

51Takega dostopa stanovalci R. 9-11, kot se zavzema nasprotna udeleženka v pritožbi, niso imeli v času družbene lastnine. Predlagateljica in nasprotna udeleženka tudi nista zatrjevali, da bi se zgradile intervencijske poti, potem, ko je nasprotna udeleženka pridobila posest na spornem zemljišču. Tudi vpogled v prostorsko ureditev spornega območja, kjer se nahaja stavba R. 9-11, pokaže, da stavbe nimajo dostopa iz vseh strani za intervencijska vozila, zato ta okoliščina ne more prevladati, glede na namensko rabo tega zemljišča, ki je bil v času družbene lastnine vseskozi izključno funkcionalno povezan in v rabi stanovalcev stavbe P. 5 in nikoli ni bil v rabi stanovalcev stavbe R. 9-11. Stavba R. 9-11 ima glavne vhode in dostope locirane na zahodni strani, ne pa na vzhodni, tako da za njeno redno rabo na vzhodni strani zadostujejo le vzdrževalne površine. S tem, ko je sodišče prve stopnje ugodilo predlogu predlagateljice in odločilo, da je parcela 131/16 pripadajoče zemljišče k stavbi R. 9-11, je omogočen dostop do te stavbe iz vseh strani – vzpostavljeno je bilo torej stanje, kot je obstajalo v času družbene lastnine.

Sklepna ugotovitev

52Tako se izkaže, da je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo predlog predlagateljice, da je parcela 130/20 pripadajoče zemljišče k stavbi R. 9-11, ob upoštevanju enakovrednega vrednotenja kriterijev iz 43. člena ZVEtL-1 in tudi ob upoštevanju (dodatnega kriterija), ki je povezan z dostopom intervencijskih vozil, ker bi v nasprotnem nedopustno poseglo v pridobljene pravice drugo udeleženca. Odločitev sodišča prve stopnje torej sledi vrednostnemu sistemu varstva pravic na pripadajočem zemljišču, kot ga določa ZVEtL-1.

Odločitev pritožbenega sodišča

53Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP).

¹ In tudi ne pritožbe.
² Suzana Kraljić, Urška Kežmah, Matej Čujovič, Andreja Dajčman: Zakon o nepravdnem postopku- ZNP-1 s komentarjem, Založba WD, l. 2022, str. 152.
³ Jan Zobec: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV Založba, l. 2009, str. 353.
⁴ Podrobneje glej 11. tč. te obrazložitve, 6. tč. pritožbe ter listine in odločitve sodišča iz priloženega pravdnega spisa P 2304/2017 -I prej P 2247/2008-I.
⁵ Jan Zobec: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV Založba, l. 2009, str. 359.
⁶ Nasprotna udeleženka je enako trdila tudi glede parcele 130/19, vendar kot je bilo že pojasnjeno, je bil predlog v tem delu umaknjen, postopek pa iz tega razloga ustavljen, nasprotna udeleženka pa (v tem delu ni predlagala) nadaljevanje postopka, glede parcele 130/20 pa je sodišče prve stopnje meritorno odločilo in predlog v tem delu zavrnilo.
⁷ Pritožbeno sodišče je upoštevalo, da so kriteriji iz 43. člena ZVEtl-1 le primeroma našteti, da so ti kriteriji enakovredni, in da je odločitev glede na različne življenjske situacije vedno vrednostna sinteza teh kriterijev glede na okoliščine konkretnega primera, iz katerih se na podlagi pravične ocene uredi sporno razmerje.
⁸ Glej l. št. 211.
⁹ Pritožbeno sodišče dodatno pojasnjuje, da je predlagateljica v vlogi z dne „27.12. 2018“ navedla, da etažni lastniki R. 9-11 že več kot „deset let“ vršijo dejansko rabo na parceli 130/20, s tem, da iz navedb nasprotne udeleženke izhaja, da je nasprotna udeleženka na podlagi izvedenega izvršilnega postopka „leta 2012“ dobila posest na parceli 130/1.
¹⁰ Glej pritožbene navedbe v 16. tč. in posebej v drugem odstavku in tretjem odstavku na strani 10.
¹¹ Tudi ob upoštevanju navedb nasprotne udeleženke, da je treba zaradi požarne varnosti oziroma dostopa intervencijskim vozilom parcelo 130/20 določiti kot pripadajoče zemljišče k stavbo R. 9-11.
¹² Prvi odstavek 44. člena ZVEtL določa; „Če ni dokazano drugače, se šteje, da je zemljišče, ki ga sodišče ugotovi po določbah prejšnjega člena, last lastnika stavbe.“
¹³ Podrobneje so te odločbe navedene npr. v 6. tč. str. 3-4 pritožbe, v mnenju izvedenke za urbanizem (l. št. 115-116), mnenju izvedenke za urbanizem (l. št. 205-209).
¹⁴ Kar je pritožbeno sodišče upoštevalo kot izkazano dejstvo.