VSL Sklep I Cp 1173/2022

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse z dne 23. 5. 2022 (I. točka izreka) ter odločilo, da se plačilni nalog za plačilo sodne takse z dne 13. 5. 2022 razveljavi in se tožečo stranko delno oprosti plačila sodnih taks tako, da mora plačati sodno takso v znesku 44,00 EUR, kot izhaja iz priloženega plačilnega naloga za plačilo sodne takse (II. točka izreka).

2Zoper sklep se pritožuje tožnica zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče prve stopnje, ki je tožnico zgolj delno oprostilo plačilo sodne takse (takso je določilo na 44,00 EUR), je zmotno uporabilo materialno pravo, saj bi moralo tožnico, ki ima status invalidske organizacije v okviru odločbe ministrstva št. 116-02-014/03-003 z dne 29. 9. 2003, ki je vpisana v register invalidskih organizacij pod št. IO-13/12 in je društvo, ki deluje v javnem interesu na področju invalidskega varstva, na podlagi določila 10. člena Zakona o sodnih taksah v celoti oprostiti plačila sodne takse. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in tožnico oprosti plačila sodne takse v celoti. Hkrati pa naj odpravi plačilni nalog Okrajnega sodišča v Domžalah P 48/2022 z dne 31. 5. 2022, saj plačilni nalog nima podlage za izdajo.

3Pritožba ni utemeljena.

4Zakon o sodnih taksah (ZST-1) v prvem odstavku 10. člena določa, da so plačila sodnih taks oproščeni država in državni organi, samoupravne lokalne skupnosti, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in posredni proračunski uporabniki, ki so v celoti v lasti države in samoupravnih lokalnih skupnosti, humanitarne organizacije in organizacije, ki kot javno službo opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči po zakonu, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ter tuja država in tuji državljani, če tako določa mednarodna pogodba ali če velja vzajemnost. Peti odstavek 10. člena ZST-1 pa določa, da so plačila sodnih taks oproščene tudi invalidske organizacije v postopkih v zvezi z izvajanjem namena, za katerega so ustanovljene, in invalidi v postopkih, povezanih z diskriminacijo zaradi invalidnosti.

5Pritožba izpostavlja, da je tožnica invalidska organizacija, ki deluje v javnem interesu, vendar pa iz vsebine obravnavane zadeve (predmet tožbenega zahtevka je odprava zamakanja v prostor v lasti tožnice, ki naj bi izhajalo iz poslovnega prostora toženke, torej je predmet varstvo lastninske pravice) izhaja, da tožnica v obravnavani zadevi ni sprožila postopka v zvezi z izvajanjem namena, za katerega je bila ustanovljena, torej zaradi invalidskega varstva. Ker tako v obravnavani zadevi ne gre za postopek, ki bi se nanašal na invalidsko varstvo niti za postopek v zvezi z diskriminacijo zaradi invalidnosti, pogoj, ki ga določa peti odstavek 10. člena ZST-1 za oprostitev plačila sodne takse tožnice kot invalidske organizacije, ki deluje v javnem interesu, ni izpolnjen. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožnico delno oprostilo plačila sodne takse in jo obvezalo na plačilo sodne takse v višini 44,00 EUR, kar je obrazložilo z razlogi iz 6. točke izpodbijane odločbe, torej da je imela tožnica v poslovnem letu 1. 1. 2021 do 31. 12. 2021 presežek, česar pritožba ne izpodbija, pravilna.

6Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso podani razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi 3. členom ZST-1).