VSL Sklep I Cp 1174/2022

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se ugovor tožene stranke proti sklepu Okrožnega sodišča v Kranju, opr. št. I P 9/2021, z dne 12.10.2021, zavrne in se sklep naslovnega sodišča, opr. št. I P 9/2021, z dne 12.10.2021, potrdi. Odločitev o stroških ugovornega postopka je pridržalo za končno odločbo.

2Zoper ta sklep se je pritožil toženec iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru ugodi, izdano začasno odredbo razveljavi ter postopek zavarovanja ustavi, podrejeno pa sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da sodišče odgovora tožeče stranke na ugovor zoper sklep o izdani začasni odredbi pred odločanjem ni vročilo tožencu, temveč šele skupaj z izpodbijanim sklepom. Zato se o navedbah tožeče stranke v odgovoru na ugovor ni mogel izjasniti. Gre za absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP¹). S tožnico se je skušal dogovoriti o izplačilu njenega vložka v nepremičnino, reagiral je čustveno in v afektu napisal sporni sms. V odgovoru na ugovor tožeča stranka prereka trditev, da naj bi se toženec s tožnico skušal dogovoriti in celo, da naj bi se toženec zgolj sprenevedal. Tudi na teh trditvah sloni izpodbijani sklep, toženec pa se o navedbah v odgovoru ni mogel dodatno izjasniti. Že v ugovoru je predlagal dokaz po svojem zaslišanju. Zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka je s tem podana. Sodišče zmotno zaključuje, da je podana nevarnost toženčevega razpolaganja s premoženjem v smislu 2. odst. 270. člena ZIZ. Toženec se nepremičnini ne more odpovedati, prav tako pa tudi ne odstopiti od pogodbe, na podlagi katere je nepremičnino pridobil v last. Prepoved odtujitve učinkuje le za pravno poslovna ravnanja toženca, ki bi pomenila, da slednji ne bi bil več lastnik nepremičnine, ne pa tudi za morebitna procesna razpolaganja toženca, ki bi vodila k enaki posledici. Začasna odredba še zlasti ne učinkuje za primer, če bi katerikoli od drugih dedičev po toženčevi materi uveljavljal dednopravne zahtevke, ki bi merili na lastninsko pravico pri nepremičnini parc. št. 929/46 k.o. ... Začasna odredba ne more preprečiti takšnega izpodbijanja. Vsekakor pa izdana začasna odredba ne more biti sposobna zavarovanja, zlasti pa ne za primer, ki ga izpostavlja sodišče v tč. 7 in 9 obrazložitve sklepa. Ne drži ugotovitev sodišča, da naj toženec z zahtevkom tožnice ne bi bil seznanjen do vložitve tožbe. Toženec je bil z denarnim zahtevkom tožnice neformalno seznanjen vse od prenehanja življenjske skupnosti dalje. Je pa res, da je vse ponudbe toženca tožnica zavrnila, enako je vse ponudbe tožnice toženec zavrnil in sprva ni bil pripravljen izplačati ničesar. Morebitna ravnanja tretjih oseb, ki bi pomenila spremembo pravnega položaja toženca, s tem pa posledično tudi tožnice, ne morejo biti pravno upoštevna glede presoje zatrjevane nevarnosti.

3Tožnica je na pritožbo odgovorila in predlagala zavrnitev pritožbe.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožbeno sodišče ugotavlja, da zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki 2. odst. 339. člena ZPP ni podana. Sodišče prve stopnje svoje odločitve ni oprlo na nobeno dejstvo, ki ga je zatrjevala tožeča stranka v odgovoru na ugovor, zato toženi stranki ni bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem. Tožena stranka niti ne navede, glede katerega dejstva, zatrjevanega v odgovoru na ugovor in vzetega za podlago odločitve, se ni mogla izjaviti. Ali se je toženec skušal s tožnico dogovoriti o izplačilu njenega vložka v nepremičnino, pa za odločitev o zadevi ni relevantno.

6Sodišče prve stopnje je pravilno dokazno ocenilo sporni SMS, ki ga je toženec poslal tožnici. Izrečena namera toženca predstavlja nevarnost, da bo zaradi nje uveljavitev tožničine terjatve onemogočena oziroma otežena, saj bi sprememba lastniškega stanja na nepremičnini lahko pomenila, da ob zaključku predmetnega postopka toženec za poplačilo tožničine terjatve ne bo imel zadostnih sredstev (toženec je ob tem v ugovoru sam navedel, da vtoževanega zneska ni sposoben plačati in da tudi kredita v takem znesku ne bi mogel najeti). Začasna odredba res ne učinkuje za primer, če bi katerikoli od drugih dedičev po toženčevi materi uveljavljal dednopravne zahtevke, ki bi merili na lastninsko pravico pri nepremičnini parc. št. 929/46 k.o. ..., prepoveduje pa tožencu odtujitev ali obremenitev sporne nepremičnine, zato je ustrezno sredstvo zavarovanja. Toženec ne pove v pritožbi, v zvezi s katerim dejstvom je predlagal lastno zaslišanje, tudi sicer pa sporni SMS zadostuje za verjeten izkaz nevarnosti po 2. odst. 270. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ², čeprav naj bi toženec reagiral čustveno in ga napisal v afektu, kot je to trdil v ugovoru in sedaj v pritožbi.

7Glede na navedeno in ker ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo toženca zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 15. členom ZIZ ).

8Odločitev o stroških pritožbenega postopka je sodišče pridržalo za končno odločbo.

¹ Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami in dopolnitvami
² Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami in dopolnitvami