VSL Sklep II Cp 409/2022

I. Predlog za izdajo dopolnilnega sklepa se v delu, kolikor se nanaša pritožbo zakonitega udeleženca A., d. o. o. - v stečaju, zavrže.

II. V preostalem delu se predlog za izdajo dopolnilnega sklepa zavrne.

1Predlagatelji so z vlogo z dne 12. 9. 2022 predlagali dopolnitev sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 409/2022, z dne 10. 5. 2022. Navajajo, da pritožbeno sodišče o delu pritožbe predlagateljev in delu pritožbe zakonitega udeleženca A. d. o. o. - v stečaju ni odločilo. Tako ni odločilo o pritožbi predlagateljev zoper celotno točko III izreka sklepa sodišča prve stopnje opr. št. III N 101/2013 z dne 27. 5. 2021, zoper to točko pa se je pritožil tudi zakoniti udeleženec A. d. o. o. - v stečaju. Zakoniti udeleženec A. d. o. o. - v stečaju pa se je pritožil tudi zoper točko VI. izreka glede parcele 47/26, k. o. ..., prav tako zoper točke IX.III., IX.IV., IX.VI., IX.VII., IX.VIII., IX.IX in XI izreka sklepa.

2Predlog ni dovoljen v delu, kolikor se nanaša pritožbo zakonitega udeleženca A., d. o. o. - v stečaju, v preostalem delu pa ni utemeljen.

3Pritožbeno sodišče ugotavlja, da predlagatelji nimajo pravice za vložitev predloga za izdajo dopolnilnega sklepa v delu, v kolikor se predlog nanaša na pritožbo zakonitega udeleženca A. d. o. o. - v stečaju. ZVEtL-1 namreč v 1. odst. 7. člena določa, da sodišče dopusti posameznemu udeležencu izjavljanje in sodelovanje pri posameznem procesnem dejanju le v mejah, v katerih to zadeva njegove pravice in pravne koristi, ki jih uveljavlja v postopku. Predlagatelji prav tako ne izkažejo pravnega interesa za vložitev predloga za dopolnitev sklepa v delu, kolikor se predlog nanaša na pritožbo zakonitega udeleženca A. d. o. o. - v stečaju. Zato je pritožbeno sodišče predlog predlagateljev za izdajo dopolnilnega sklepa v tem delu zavrglo. Tudi sicer je pritožbeno sodišče o pritožbi udeleženca A. d. o. o. - v stečaju odločalo v skladu s predlogom, ki ga je ta podal v 2. odstavku točke 1 pritožbe, kjer je natančneje specificiral, v katerem delu se pritožuje zoper sklep sodišča prve stopnje (izpodbijani del).

4V točki III izreka sklepa opr. št. III N 101/2013, z dne 27. 5. 2021, je sodišče prve stopnje ugotovilo, katere parcele predstavljajo individualno pripadajoče zemljišče sporne stavbe, v točki IV izreka pa je predlog za ugotovitev individualnega pripadajočega zemljišča k stavbi glede preostalih parcel zavrnilo. Odločitev v točki III izreka sklepa je za predlagatelje ugodna, v tem delu so torej uspeli, zato za pritožbo v tem delu niso imeli pravnega interesa. To točko pa so v pritožbi kljub temu navedli kot izpodbijani del. Ker pritožniki za ta del niso imeli pritožbene potrebe, je pritožbeno sodišče štelo, da sklep izpodbijajo zgolj v delu, v katerem niso uspeli. Takšno ravnanje pritožbenega sodišča je skladno s sodno prakso pritožbenih sodišč. Enako stališče je zavzeto tudi s strani Jana Zobca v delu: Pravdni postopek, zakon o komentarjem, 3. knjiga, str. 413.¹ Zato pritožbeno sodišče pritožbe predlagateljev zoper točko III izreka z odločbo z dne 10. 5. 2022 ni posebej zavrglo. Nerazumljiva pa je navedba predlagateljev v predlogu, da bi moralo pritožbeno sodišče pritožbo predlagateljev v tem delu zavrniti. Glede na navedeno je v preostalem delu pritožbeno sodišče predlog predlagateljev za izdajo dopolnilnega sklepa zavrnilo kot neutemeljen.

¹ Tu avtor Jan Zobec navaja: „Taka razlaga strankine v pritožbi izražene izpodbojne volje pa ni nujna tudi v nasprotni smeri: kadar se zoper sodbo pritožuje stranka, ki samo v določenem delu ni uspela, v pritožbi pa je navedla, da se pritožuje zoper sodbo – kar bi lahko pomenilo, da zoper celotno sodbo, torej tudi zoper del, v katerem je zmagala (kar je pogosto v odvetniških pritožbah). V takih primerih ne bo nič narobe, če bo sodišče štelo, da pritožnik sodbo izpodbija samo v delu, v katerem ni zmagal, in pritožbe glede „presežka“ ne bo zavrglo.