UPRS Sodba II U 196/2021-23

I. Tožbi se ugodi. Izpodbijani sklep Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, številka 4300-5/2020-787 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 347,70 EUR, v roku 15 dni od prejema te sodbe.

Iz izpodbijanega sklepa

1Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom zavrnila vlogo tožeče stranke za sofinanciranje projekta Revitalizacija poslovanja, številka vloge 4300-5/2020/203, s katero se je slednja prijavila na Javni razpis za financiranje spodbud za ponovni zagon poslovanja podjetij v obmejnih problemskih območjih - COVID-19 (Uradni list RS, št. 118/2020 in 28/2021).

2Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je v 4. točki poglavja 4.1 Splošnih pogojev za prijavitelje Javnega razpisa navedeno, da prijavitelj izpolnjuje pogoje javnega razpisa, če, med drugim, nima neporavnanih zapadlih finančnih obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ (v višini 50 eurov ali več na dan oddaje vloge).

3Tožena stranka je na podlagi poizvedb s strani Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju: FURS) dne 1. 4. 2021 prejela obvestilo MGRT št. 4300-5/2020/737, da ima tožeča stranka na dan oddaje vloge na ministrstvo, neplačane zapadle obveznosti v vrednosti več kot 50 eurov. Tožena stranka je tako zaključila, da vloga prijavitelja ne izpolnjuje pogoja iz 4. točke poglavja 4.1 Javnega razpisa in posledično tožeča stranka ni upravičena do sofinanciranja prijavljenega projekta.

Tožbene navedbe

4Tožeča stranka je vložila tožbo v upravnem sporu, v kateri navaja, da je tožena stranka že ob preverjanju pogojev storila bistveno kršitev pravil postopka, saj ni preverila, ali so podatki, ki jih je 1. 4. 2021 pridobila s strani FURS-a, verodostojni. V primeru dvoma bi namreč tožena stranka, glede na vlogo tožeče stranke kot prijavitelja, ki je v vlogi navedla, da ima poravnane vse obveznosti, morala zahtevati dodatna pojasnila ali dokazila, kolikor je menila, da tožeča stranka ne izpolnjuje pogojev.

5Tožeča stranka nadalje navaja, da je dne 5. 7. 2021 Finančnemu uradu Ptuj posredovala vprašanje glede odločbe DT 42900-72050/2021-1 z dne 23. 6. 2021, iz katere naj bi izhajalo, da ima tožeča stranka kot davčni zavezanec neporavnane obveznosti na dan 1. 10. 2020 iz naslova davka od dohodka pravnih oseb (v nadaljevanju DDPO) v znesku 32.643,09 EUR. Davčni zavezanec je zastavil vprašanje zato, ker po vpogledu v e-kartico ni bilo razvidno, na podlagi česa bi naj ta dolg obstajal. Davčni organ je nato na osnovi prejete vloge davčnega zavezanca preveril knjigovodsko stanje in ugotovil, da zaradi posledic razvezave in knjigovodskih pravil knjiženj v obdobju od 10. 6. 2020 do vključno 1. 10. 2020 na določene dni v ozadju sistema zavezanec izkazuje davčni dolg, čeprav je to nepravilno knjigovodsko stanje. Na dan 1. 10. 2020 je bilo na knjigovodski kartici davčnega zavezanca izkazano preplačilo, zato je znesek zavezanca na odločbi DT 42900-72050/2021-1 z dne 23. 6. 2021 nižji od zneska, za katerega je davčnemu zavezancu odobren odlog plačila davčne obveznosti iz naslova DDPO. Finančni urad Ptuj je tako potrdil, da ima tožeča stranka na dan 1. 10. 2020 plačane vse evidentirane obvezne dajatve in druge nedenarne nedavčne obveznosti, ki jim je potekel rok plačila.

6Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje, priglaša pa tudi stroške postopka.

Navedbe tožene stranke

7Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka navedbe tožeče stranke, kolikor se s posameznimi dejstvi izrecno ne strinja, pri tem pa še poudarja, da je bil podatek o davčnem dolgu na dan 1. 10. 2020 verodostojen, resničen in pravilen. Tožeča stranka namreč sama priznava, da je komaj dne 30. 11. 2020 podala vlogo pri davčnem uradu za spremembo akontacije, ki ji je davčni urad z odločbo z dne 4. 12. 2020 ugodil za nazaj. Šele s tem dnem je torej postalo jasno, da tožeča stranka ni imela davčnega dolga na dan 1. 10. 2020. V času, ko je tožena stranka odločala o vlogi tožeče stranke, pa je tožeča stranka imela izkazan davčni dolg. Po mnenju tožene stranke je tako za odločitev v zadevi merodajno, da tožeča stranka nima davčnega dolga na dan oddaje vloge, to je na dan 30. 9. 2020.

8Tožena stranka sodišču predlaga, da tožbo zavrne in odloči, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

K I. točki izreka

9Tožba je utemeljena.

10Sodišče ugotavlja, da se je tožena stranka v izpodbijani odločbi sklicevala na dne 1. 4. 2021 pridobljeno obvestilo s strani FURS-a o neporavnanih obveznostih tožeče stranke na dan oddaje vloge na ministrstvo (tega dokazila tožena stranka kljub večkratnemu pozivu na predložitev upravnega spisa sodišču ni predložila), pri čemer ni izkazala, da bi se imela tožeča stranka možnost izjaviti o navedenem dokazu. Iz prijave tožeče stranke na razpis, ki je bila oddana priporočeno po pošti dne 30. 9. 2020, pa je razvidno, da je odgovorna oseba tožeče stranke izjavila, da družba nima neporavnanih zapadlih finančnih obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ (v višini 50 eurov ali več na dan oddaje vloge).

11V primeru, ko je bil postopek uveden na zahtevo stranke, dejansko stanje, ugotovljeno po uradnih podatkih, ki jih ima organ, pa se ne sklada z dejanskim stanjem, ki ga je navedla stranka, temveč je takšno, da ni mogoče ugoditi zahtevku, ni mogoče odločati v skrajšanem ugotovitvenem postopku v skladu s 144. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).¹ V takšnem primeru mora torej upravni organ stranki zaradi zavarovanja njenih pravic dati možnost, da se izjavi o novo ugotovljenem dejstvu, ki je drugačno od tistega, ki ga je navajala stranka. Pravica do izjave je namreč ena izmed temeljnih pravic poštenega postopka, načelo kontradiktornosti pa je eno temeljnih načel upravnega postopka. V 9. členu ZUP je tako jasno določeno, da je treba pred izdajo odločbe stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdano odločbo. Tretji odstavek istega člena pa tudi izrecno določa, da organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo.

12V skladu s 3. točko drugega odstavka 237. člena ZUP je bistvena kršitev pravil upravnega postopka vselej podana, če stranki ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Ker je bila tožeči strani kršena pravica do izjave pred upravnim organom, je sodišče tožbi, v skladu s 3. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1, ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo, v skladu s tretjim odstavkom istega člena ZUS-1, vrnilo toženi stranki v ponovni postopek.

13Tožena stranka bo morala pri ponovnem odločanju, skladno s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1, ugotoviti, ali je imela tožeča stranka na dan oddaje vloge na razpis, t. j. na dan 30. 9. 2020, neporavnane zapadle finančne obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ (v višini 50 eurov ali več na dan oddaje vloge) in nato ob upoštevanju še drugih razpisnih pogojev presoditi, ali je tožeča stranka upravičena do sofinanciranja prijavljenega projekta.

14Sodišče je na podlagi 2. točke drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, v postopku pa tudi ni sodelovala stranka z nasprotnim interesom.

¹ sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije II U 99/2018-22 z dne 7. 10. 2020.