VSM Sklep PRp 125/2021

Pritožbi zagovornika pravne in odgovorne osebe odvetnika A. A. se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

1Prekrškovni organ Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju prekrškovni organ) je pravni osebi C., Poljska (v nadaljevanju pravna oseba) in odgovorni osebi pravne osebe B. B. (v nadaljevanju odgovorna oseba) izdal plačilni nalog zaradi storitve prekrška po prvem oziroma drugem odstavku 36.c člena v povezavi s petim odstavkom 18. člena Zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih (v nadaljevanju ZDCOPMD), za katerega je pravni osebi izrekel globo v znesku 800,00 EUR, odgovorni osebi pa globo v znesku 400,00 EUR.

2Zoper navedeni plačilni nalog je zagovornik pravne in odgovorne osebe vložil zahtevo za sodno varstvo, katero je prvostopenjsko sodišče z izpodbijano sodbo zavrnilo kot neutemeljeno in plačilni nalog prekrškovnega organa potrdilo, pravni in odgovorni osebi pa naložilo dolžnost plačila sodne takse, in sicer pravni osebi v znesku 80,00 EUR, odgovorni osebi pa v znesku 40,00 EUR.

3Zoper prvostopenjsko sodbo sta pravna in odgovorna oseba po zagovorniku vložili pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb postopka o prekršku, zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava, zaradi odločitve o sankcijah ter zaradi kršitev temeljnih ustavnih pravic in svoboščin, določenih z Ustavo Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) in z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju Konvencija).

4Pritožba je utemeljena.

5Pritožbeno sodišče po pregledu in presoji zadeve v okviru vložene pritožbe ugotavlja, da pritožbi ni mogoče odreči utemeljenosti že v delu, kjer ta uveljavlja, da v prvostopenjskem postopku neposrednemu storilcu prekrška B. B., odgovorni osebi pravne osebe in istočasno v skladu z določbo drugega odstavka 92. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) zastopniku tuje obdolžene pravne osebe, ni bila zagotovljena pravica do uporabe svojega jezika v postopku oziroma do jezika, ki ga razume, kar sta pravna in odgovorna oseba uveljavljali že v vloženi zahtevi za sodno varstvo zoper plačilni nalog prekrškovnega organa, pa je prvostopenjsko sodišče v izpodbijani sodbi njun očitek zavrnilo.

6Prvostopenjsko sodišče je v točki 5 obrazložitve izpodbijane sodbe poudarilo, da tudi zahteva za sodno varstvo pravilno povzema, da ni potrebno, da se stranki v postopku (vozniku) ugotovitve in kršitve predočijo v materinem jeziku oziroma v jeziku države, od koder prihaja ta oseba, ampak v razumljivem jeziku. V nadaljevanju prvostopenjsko sodišče navaja, da je tako v plačilnem nalogu, kot v sklepih o začasnem odvzemu listin, naveden pouk do uporabe jezika in tolmača ter izjava voznika, da razume slovenski jezik in ne potrebuje tolmača, plačilni nalog s tem poukom pa je voznik (odgovorna oseba) tudi podpisal. Enak pouk ter izjava voznika sta zapisana tudi v odredbah prekrškovnega organa, z dne 29. 1. 2020. Prvostopenjsko sodišče zato zaključuje, da listinska dokumentacija jasno izkazuje, da je bila odgovorna oseba (istočasno zastopnik obdolžene tuje pravne osebe) poučena o pravici do uporabe jezika in tolmača, kar je tudi potrdila z lastnim podpisom navedenih listin.

7A takšni razlogi prvostopenjskega sodišča so po oceni pritožbenega sodišča nerazumljivi, saj pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz plačilnega naloga prekrškovnega organa in ostale listinske dokumentacije, ki je sestavni del spisovnega gradiva, na katero se sklicuje prvostopenjsko sodišče, nedvoumno ne izhaja, da se je voznik tuje pravne osebe kot odgovorna oseba pravne osebe oziroma njen zastopnik odpovedal tolmaču za poljski jezik, ker razume slovenski jezik, zato tolmača ne potrebuje in so mu bili zato prekršek in dokazi zanj predstavljeni v slovenskem jeziku. B. B. namreč nikjer pod zapisanimi izjavami neposredno ni podpisan. Za podpise na plačilnem nalogu oziroma na ostalem listinskem gradivu pa ni mogoče z gotovostjo zaključiti, ali B. B. s podpisom potrjuje le vročitev plačilnega naloga oziroma odredb ali sklepov prekrškovnega organa in ali njegov podpis potrjuje tudi strinjanje z navedbo, da razume slovenski jezik in ne potrebuje tolmača.

8Pravica do uporabe svojega jezika v postopku je del pravice do poštenega postopka. V kolikor kršitelj ne razume, za kaj gre v postopku, ne more zavzeti stališč do dejanskih in pravnih vidikov na naslovljenega očitka. Storilcu prekrška zato mora biti zagotovljena možnost, da spremlja postopek v jeziku, ki ga razume, saj le na ta način lahko v njem aktivno sodeluje in uresničuje svojo pravico do izjave in obrambe, ki je ena izmed temeljnih z Ustavo in Konvencijo zajamčenih pravic.

9Ker spisovno gradivo in izvedeni prvostopenjski postopek nedvoumno ne podpira zaključka prvostopenjskega sodišča, da je neposrednemu storilcu prekrška B. B. v hitrem postopku bila zagotovljena pravica do uporabe svojega jezika oziroma jezika, ki ga razume, saj tega po vloženi zahtevi za sodno varstvo prvostopenjsko sodišče ni raziskalo in je tovrsten očitek v vloženi zahtevi za sodno varstvo zavrnilo, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, zaradi česar je pritožbeno sodišče na podlagi petega odstavka 163. člena ZP-1 sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo v novo odločitev, saj glede na naravo kršitve postopka, kršitve ne more samo odpraviti.

10Prvostopenjsko sodišče bo ob ponovni obravnavi vložene zahteve za sodno varstvo ravnalo skladno z izhodišči navedenimi v tem sklepu.