VSRS Sklep I R 120/2022

Predlog se zavrne.

1Tožnik meni, da je Okrajno sodišče v Mariboru izrazito pristransko naravnano zoper njega in da odloča izrecno v njegovo škodo ter zato predlaga, naj Vrhovno sodišče določi drugo stvarno pristojno sodišče za odločanje v tej zadevi. Trdi, da je pri Okrajnem sodišču v Mariboru vložil tožbo I 1148/2020, o kateri Okrajno sodišče v Mariboru sploh ne odloča in ne obravnava. Vložil je tudi nadzorstveno pritožbo, vendar jo je predsednica Okrajnega sodišča zavrnila. Vložil naj bi tudi tožbo v postopku I 1591/2019, o kateri sodišče prav tako ne odloča. Tudi tu naj bi bila vložena nadzorstvena pritožba, a je bila zavrnjena. Predsednica torej očitno ščiti svoje sodelavce. Nato se sklicuje še na dva nepravdna postopka, kjer naj bi se višji sodniki tudi ne ozirali na predlog za prenos krajevne pristojnosti. Dalje trdi, da je zaradi protizakonitega in pristranskega sojenja vložil tožbo zoper Republiko Slovenijo, prav tako Specializirano tožilstvo preiskuje ravnanje Okrožnega sodišča v Mariboru, Višjega sodišča v Mariboru in Okrajnega sodišča v Mariboru.

2Predlagatelj je na koncu svojega predloga za prenos pristojnosti zahteval še izločitev naslednjih vrhovnih sodnikov: mag. Rudija Štravsa, Jana Zobca in dr. Mateje Končina Peternel. Ker je glede na pravila letnega razporeda član senata v tej zadevi Jan Zobec, je bilo treba torej pred odločanjem zahtevo za izločitev predložiti Predsedniku Vrhovnega sodišča.

3Predsednik Vrhovnega sodišča je s sklepom Su 1119/2022 dne 5. septembra 2022 zahtevo za izločitev zavrnil.

4Predlog ni utemeljen.

5Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku; ZPP).

6Predlog tožnika je bil podan v pravdni zadevi P 223/2021 Okrajnega sodišča v Mariboru. Iz spisa je razvidno, da se postopek vodi na podlagi nasprotne tožbe tožnika, ki je bila vložena 9. 7. 2021. Tožba je bila nato dopolnjena, tožnik je bil oproščen plačila sodne takse. Tožbo je sodišče vročalo nasprotni stranki in ta je vložila odgovor na tožbo. Zadeva je bila združena v skupno obravnavo z zadevo I P 429/2021. Že iz tega opisa je razvidno, da v postopku, v katerem je vložen predlog po 67. členu ZPP ni nerazumnih zastojev.

7Številke zadev, na katere se sklicuje tožnik, z opisano pravdno zadevo nimajo razvidne zveze. Pa tudi če bi jo imele, iz tožnikovega pisanja veje predvsem nezadovoljstvo z odločitvami sodišča, konkretno predsednice Okrajnega sodišča v Mariboru, ki naj bi dve njegovi nadzorstveni pritožbi zavrnila. Golo tožnikovo nezadovoljstvo po ustaljeni sodni praksi ne predstavlja razloga, zaradi katerega bi Vrhovno sodišče na podlagi 67. člena ZPP za postopanje v zadevi določilo drugo stvarno pristojno sodišče. Drug tehten razlog iz 67. člena ZPP je sicer lahko tudi okoliščina oz. so lahko tudi okoliščine, ki zunanjemu opazovalcu lahko vzbudijo dvom glede nepristranskosti sodišča. Vendar morajo imeti te okoliščine nek stvarno utemeljen razlog, podlago (npr. personalno povezanost vseh sodnikov sodišča z eno izmed strank ali kaj podobnega). Golo nezadovoljstvo stranke z odločitvami, načinom odločanja in časom (hitrostjo) odločanja ni tak razlog. Zato je Vrhovno sodišče predlog za prenos pristojnosti zavrnilo.