UPRS Sodba I U 785/2020-28

I. Tožbi se ugodi in se sklep Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 313/2017 z dne 8. 5. 2020 odpravi ter se zadeva vrne toženi stranki v ponovno odločanje.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 15 EUR v roku 15 dni od vročitve sodbe, po poteku tega roka dalje pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Tožena stranka je izpodbijanim sklepom tožniku priznala za nudenje brezplačne pravne pomoči na podlagi napotnice Bpp 313/2017-1 stroške v višini 3.073,19 EUR.

2V obrazložitvi sklepa je navedeno, da je bila upravičencu A. A. dodeljena brezplačna pravna pomoč za vložitev tožbe, pravno svetovanje in zastopanje v individualnem delovnem sporu zoper podjetje B. zaradi plačila odškodnine za mobing in nezakonito odpoved pogodbe o zaposlitvi. Za nudenje brezplačne pravne pomoči je bil dodeljen tožnik. Tožnik je za opravljeno delo vložil stroškovnik. Tožena stranka v nadaljevanju obrazložitve sklepa našteva, koliko točk je v skladu z Odvetniško tarifo tožniku priznala za posamezno storitev. Skupno priznani stroški znašajo 3.073,19 EUR.

3Tožnik v tožbi navaja, da je vložil mandatno tožbo v obliki dajatvenega zahtevka v individualnem delovnem sporu za plačilo zneska 50.000 EUR in bi mu moralo biti priznano za storitev sestave obrazložene vloge v postopku 337,50 točk in ne 225 točk, kot je odločila tožena stranka za sestavo več vlog oziroma 100 točk, kot je odločila tožena stranka še za dve drugi vlogi. V individualnih delovnih sporih se vloge obračunavajo po koeficientu 0,75 glede na vrednost točke in ne 0,5, kot v pravdi, ali 100 točk, kot je tožena stranka odločila za vlogi z dne 30. 10. 2019 in 25. 11. 2019. Tožena stranka je napačno ocenila tudi potek časa za narok glavne obravnave z dne 18. 12. 2019. Ustrezna nagrada je bila v tem primeru 75 točk, skupna nagrada za potek časa naroka je torej znašala 175 točk in ne zgolj 100 točk, kot je odločila tožena stranka v izpodbijanem sklepu. Višji je tudi znesek 2 % materialnih stroškov. Od pravilno priznanih in odmerjenih odvetniških stroškov mora tožena stranka obračunati še 22 % DDV. Tožnik bi moral prejeti plačilo v znesku 3.718,64 EUR, skupaj s potnimi stroški pa 3780,38 EUR. Predlaga, naj sodišče izpodbijani sklep odpravi in vrne zadevo toženi stranki v ponovni postopek, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4Tožena stranka je poslala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

5Sodišče je v upravni spor kot stranko z interesom pritegnilo tudi upravičenca do brezplačne pravne pomoči A. A., ki pa na tožbo ni odgovoril.

6Sodišče je v navedeni zadevi na podlagi prvega odstavka 279.a člena Zakona o pravdnem postopku odločilo brez glavne obravnave, ker so se vse stranke glavni obravnavi odpovedale.

K točki I izreka:

7Tožba je utemeljena.

8V obravnavani zadevi je izpodbijani sklep sporen zato, ker tožena stranka ni tožniku v celoti priznala stroškov za storitev brezplačne pravne pomoči, kot jih je tožnik zahteval v upravnem postopku. Sodišče ugotavlja, da je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa obrazložen le tisti del zahtevka tožnika, v katerem je bilo predlogu za odmero stroškov tožnika v celoti ugodeno, ni pa obrazloženo, zakaj tožena stranka tožniku ni v celoti priznala vseh stroškov, kot jih je priglasil. Prav tako v izreku sklepa ni zavrnilnega dela, zaradi česar tudi ni mogoče sklepa le deloma odpraviti. V izreku sklepa so navedeni le tisti stroški, ki so bili tožniku priznani, ki pa se ne skladajo z tožnikovim stroškovnikom. Sodišče je ob vpogledu v tožnikove priglašene stroške ugotovilo, da prihaja v določenih delih do razhajanj med tem, koliko je tožnik zahteval, in tem, koliko je priznala stroškov za posamezno storitev tožena stranka. Tožnik je na primer za prvo pripravljalno vlogo z dne 30. 8. 2018 priglasil 450 točk, tožena stranka pa mu je priznala 337,50 točk. Nadalje je na primer za šesto pripravljalno vlogo z dne 30. 10. 2019 in sedmo pripravljalno vlogo z dne 25. 11. 2019 priglasil dvakrat po 225 točk, tožena stranka pa mu je priznala dvakrat po 100 točk. Pri tem pa, kot je bilo rečeno, tožena stranka v obrazložitvi sklepa ni obrazložila, zakaj je za nekatere posamezne opravljene storitve priznala manj točk, kot pa je bilo priglašenih. Ker obrazložitve v tem delu ni, je sklep tako pomanjkljiv, da se ga ne da preizkusiti, saj niso obrazloženi razlogi, zaradi katerih tožena stranka določenih stroškov ni priznala v takšni višini, kot jih je priglasil tožnik. S tem je podana bistvena kršitev določb Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Iz navedenega razloga je sodišče sklep odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno odločanje na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker so bila kršena pravila postopka. Ker je sodišče sklep odpravilo že zaradi navedene kršitve postopka, se do vseh navedb tožnika ni opredeljevalo.

K točki II izreka:

9Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožeča stranka v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Zadeva ni bila rešena na glavni obravnavi, tožnik pa v tem postopku ni imela posebnega pooblaščenca, saj je v tožbi kot pooblaščenca navedel samega sebe, kar pomeni, da gre za isto osebo. V primeru, ko tožnik nima posebnega pooblaščenca, ki bi bil odvetnik, mu v skladu s prvim odstavkom 3. člena citiranega pravilnika pripadajo stroški v višini 15 EUR.