UPRS Sodba I U 1901/2021-15

Tožba se zavrne.

1Organ za brezplačno pravno pomoč Upravnega sodišča RS (v nadaljevanju toženka) je z izpodbijano odločbo zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v zvezi z vložitvijo predloga za dopustitev revizije zoper sklep Upravnega sodišča I U 1240/2021-9 z dne 5. 10. 2021.

2V obrazložitvi navaja, da je z vpogledom v vpisnik naslovnega sodišča ugotovila, da je bilo s sklepom I U 1240/2021-9 z dne 5. 10. 2021 odločeno, da bo o prosilčevi tožbi zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 1184/2021 z dne 1. 7. 2021 odločal sodnik posameznik. Poleg tega je pridobila še sodbo I U 1240/2019-9 z dne 8. 10. 2021, s katero je bila tožnikova tožba zavrnjena in dokazilo o vročitvi. Ugotavlja, da gre za dodelitev BPP za pravno sredstvo, ki ga želi tožnik vložiti zoper odločitev, sprejeto v zadevi BPP, za tak primer pa Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v 8. členu določa, da se BPP ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Na ta način je želel zakonodajalec preprečiti t.i. veriženje prošenj, do katerih prihaja v praksi, ko želi prosilec zoper odločbo, s katero je bila njegova prošnja za BPP zavrnjena, sprožiti upravni spor, hkrati pa prosi za BPP za sestavo tožbe v tem sporu. To ne velja le za vložitev tožbe in zastopanje v upravnem sporu zaradi dodelitve BPP, ampak tudi za vložitev pravnih sredstev v takem upravnem sporu. Navaja, da tako izhaja tudi iz sodne prakse Upravnega sodišča (I U 1998/2018 in I U 709/2020).

3Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in zoper njo vlaga tožbo. Trdi, da je izpodbijana odločba neutemeljena in da sodišče z neusmiljenim kratenjem njegovih pravic ščiti svoje neutemeljene akte in postopa pristransko. Izpodbijana in tudi ostale odločitve, tj. I U 1240/2021 in Bpp 212/2021 ter Bpp 1184/2021 Okrožnega sodišča v Ljubljani, so popolnoma neutemeljene in napačno obrazložene. Trdi, da izpolnjuje poleg materialnih tudi postopkovne pogoje, ker izpodbija očitno neutemeljene akte, ki postanejo del ustaljene sodne prakse. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

4Tožba ni utemeljena.

5Po peti alineji 8. člena ZBPP se brezplačna pravna pomoč ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči. To ne velja le za vložitev tožbe in zastopanje v upravnem sporu zaradi dodelitve BPP, temveč tudi za vložitev pravnih sredstev v takem upravnem sporu. Na to kaže že samo besedilo zakona, ki izključitev dodelitve BPP ne omejuje le na postopek upravnega spora na prvi stopnji, temveč na upravni spor kot celoto, ki pojmovno zajema tudi pravna sredstva. Če bi zakonodajalec iz navedene ureditve po ZBPP želel izključiti pravna sredstva v upravnem sporu, bi po presoji sodišča to izrecno zapisal, pa tega ni storil. Zato sodišče sodi, da zakonodajalčevega namena po izključitvi pravnih sredstev iz določbe pete alineje 8. člena ZBPP ni mogoče razbrati. Taka je tudi ustaljena sodna praksa.¹

6Glede na navedeno sodišče zavrača ugovor tožnika, da je izpodbijana odločba neutemeljena in da sodišče ravna pristransko.

7Kar se tiče tožnikovega sklicevanja na neutemeljenost drugih odločitev, pa mora sodišče tožniku pojasniti, da je predmet presoje v tej zadevi lahko zgolj zakonitost s tožbo izpodbijanega akta.

8Glede na navedeno je izpodbijana odločitev zakonita in pravilna in je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

9Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker relevantno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta (predlog za dodelitev BPP se nanaša na pravno sredstvo zoper procesni sklep, izdan v postopku odločanja o zakonitosti odločbe organa Okrožnega sodišča v Ljubljani za BPP), med tožnikom in toženko ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1). Upoštevalo je tudi stališča Evropskega sodišča za človekove pravice, da obravnava ni nujna, če ni spornih dejanskih in pravnih vprašanj, ki jih ne bi bilo mogoče ustrezno rešiti na podlagi sodnega spisa in pisnih vlog strank. Gre za postopke, v katerih ni spornih dejstev, ki terjajo ustno predstavitev dokazov ali soočenje prič, če je imela stranka ustrezno možnost pisno predstaviti svoja stališča in izpodbijati dokaze. V teh primerih lahko država ob upoštevanju zahteve po učinkovitosti postopka odloči le na podlagi elementov spisa brez oprave obravnave v postopkih. Sistematično izvajanje obravnave bi namreč lahko nasprotovalo načeloma učinkovitosti in ekonomičnosti postopka in nenazadnje pripeljalo do kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, zlasti v postopkih, ki terjajo prednostno ali hitro odločanje.²

¹ Glej I U 1033/2016, I U 1026/2016, I U 1998/2018, I U 709/2020.
² Glej I Up 146/2021 in v njej navedene sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice.