VSC Sklep I Cp 185/2021

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor mednarodne pristojnosti, ki ga na dne 4. 11. 2020 podal prvi toženec.

2Prvi toženec v pravočasni pritožbi zoper sklep uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa, ugoditev ugovoru ter da se sodišče izreče na nepristojno za odločanje v predmetni zadevi. Priglaša pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

3Drugi toženec v odgovoru na pritožbo soglaša s pritožbenimi navedbami ter predlaga, da se pritožbi prvega toženca ugodi. Priglaša pritožbene stroške.

4Tožnica se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev ter priglaša pritožbene stroške.

5Pritožba ni utemeljena.

6Pritožba očita izpodbijanemu sklepu pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, in sicer zaradi pomanjkanja razlogov o kraju izpolnitve, kraju prebivališča tožnika ter sporu iz pogodbenega razmerja. Ta očitek je usmerjen v uveljavljanje kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki pa je podana le v primeru, ko dialog in polemika z razlogi ni mogoča v toliko, da bi bilo moč uresničiti pravico do pritožbe. Ker je iz materialnopravnega izhodišča, ki ga je v zadevi zavzelo sodišče prve stopnje, preizkus izpodbijanega sklepa mogoč, očitana postopkovna kršitev ni podana.

7Pritožba nadalje očita zmotno uporabo materialnega prava, saj meni, da izpodbijana odločitev nima podlage niti v zakonskih določbah, niti v pogodbenemu dogovoru pravdnih strank. Trdi, da bi bilo lahko Okrožno sodišče v Celju v predmetni zadevi pristojno zgolj pod pogojem, da je za reševanje spora z mednarodnim elementom pristojno slovensko sodišče na podlagi pravil mednarodnega zasebnega prava.

8V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje upoštevaje drugi odstavek 17. člena ZPP ugotovilo, da tožnica, ki ima prebivališče v Republiki Sloveniji, od prvega toženca, ki ima prebivališče v Ukrajini, ter drugega toženca, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, zahteva izpolnitev na podlagi dveh pogodb. Od prvega toženca zahteva plačilo denarnega zneska ter prenos lastništva na osebnem avtomobilu BMW X5, ki je registrirano v Republiki Sloveniji in se tu tudi nahaja.

9Vprašanje mednarodne pristojnosti nastane v primeru, ko gre za spor iz razmerja, ki se navezuje na pravne rede več držav. Glede na to, da ima toženec prebivališče v Ukrajini, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da gre za razmerje s tujim elementom.

10Po 29. členu ZPP je sodišče Republike Slovenije pristojno za sojenje, kadar je njegova pristojnost v sporu z mednarodnim elementom izrecno določena z zakonom ali z mednarodno pogodbo. Čeprav prvi toženec nima prebivališča v Republiki Sloveniji, je pristojnost slovenskega sodišča podana v sporih iz pogodbenih razmerij, če je predmet spora obveznost, ki jo je treba oziroma bi jo bilo treba izpolniti v Republiki Sloveniji (56. člen Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku – v nadaljevanju ZMZPP).

11Upoštevaje drugi odstavek 294. člena ter prvi odstavek 295. člena Obligacijskega zakonika je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno presodilo, da je kraj izpolnitve obeh zatrjevanih obveznosti prvega toženca v Republiki Sloveniji. Denarna obveznost se namreč izpolnjuje v kraju, kjer ima prebivališče tožnica. Nedenarno pa je prav tako glede na naravo obveznosti potrebno izpolniti v Republiki Sloveniji, saj je pogodbeno dogovorjen prenos lastništva na osebnem avtomobilu, ki se nahaja in je registriran v Republiki Sloveniji, na tožnico, ki v Republiki Sloveniji prebiva. Tako se izkaže, da je sodišče prve stopnje ugovor mednarodne pristojnosti za oba zoper prvega toženca uveljavljana tožbena zahtevka (182. člen ZPP) pravilno zavrnilo.

12Kakšen od pritožbenih razlogov tako ni podan. Ker ni podani niti kakšen od razlogov, na katere mora pritožbeno sodišče ob odločanju o pritožbi paziti uradoma (drugi odstavek 350. člena ZPP), se je pritožba izkazala za neutemeljeno. Zato jo je bilo potrebno zavrniti in sklep prvega sodišča potrditi (2. točka 365. člena, prvi odstavek 366. člena in 353. člena ZPP).

13O stroških tega pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo (prvi odstavek 165. člena in šesti odstavek 163. člena ZPP).