VSRS Sklep I R 112/2022

Predlog se zavrne.

1Okrajno sodišče v Mariboru je v tej zadevi enkrat že predlagalo prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče (sklep Vrhovnega sodišča I R 154/2021). Sklep je tedaj utemeljevalo z okoliščino, da je bil predsednik disciplinske komisije pri toženi stranki, katerega sklep se izpodbija, sodnik pravdnega oddelka tega sodišča in da je z ostalimi sodniki razpravljal o pravnih vprašanjih, ki so se mu tedaj porodila.

2Vrhovno sodišče je s sklepom predlog zavrnilo. V obrazložitvi je tedaj pojasnilo, da je sicer sodnik A. A. z razpravami o pravnih vprašanjih resda okužil kolege na pravdnem oddelku, ne pa tudi ostalih sodnikov Okrajnega sodišča v Mariboru.

3Okrajno sodišče v Mariboru ponovno predlaga prenos pristojnosti in tokrat predlog utemeljuje z dejstvom, da je v zadevi predlagano zaslišanje predsednika disciplinske komisije A. A.

4Predlog ni utemeljen.

5Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP).

6Med druge tehtne razloge sodna praksa uvršča tudi zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča. Prenos pristojnosti tako največkrat utemeljujejo subjektivne povezave med sodniki sodečega sodišča in, običajno, strankami tega postopka.

7Položaj v obravnavani zadevi je drugačen. Okoliščina, da je v zadevi kot priča predlagano zaslišanje sodnika Okrajnega sodišča v Mariboru, po prepričanju Vrhovnega sodišča tehtnice nepristranskosti ne nagiba ne v eno ne v drugo smer. Izvedba dokaza z zaslišanjem priče je procesno dejanje brez vnaprejšnjega vrednotnega predznaka, ki bi kazal v prid ene ali druge stranke. Priča v postopku niti ne zmaga niti ni poražena; v njeno pravno sfero s sodno odločitvijo ni poseženo.

8Res je, da je pričanje objekt dokazne ocene in ni mogoče zanikati, da je dokazna ocena subjektivno pogojeno intelektualno dejanje. Ker pa gre za strokovno dejanje, ki ga sodnik pozunanji z metodo racionalne argumentacije¹, je teza, da sodnik ni zmožen korektno dokazno oceniti pričanja sodniškega kolega, onkraj razumnega dvoma ter že v sferi vsesplošnega nezaupanja. Zgolj zato, ker bo kot priča morda zaslišan sodnik razpravljajočega sodišča, videz nepristranskosti ne bo omajan.

9Ker je tako, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (67. člen ZPP).

¹ O metodi, zavezani k racionalni argumentaciji glej: J. Zobec v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, UL RS in GV založba, Ljubljana 2005, 1. knjiga, str. 90.