VDSS Sodba Psp 197/2022

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 23. 10. 2020 in št. zadeve: ...,¹ št. dosjeja: ... z dne 14. 7. 2020 ter da se tožnika razvrsti v I. kategorijo invalidnosti in se mu prizna pravico do invalidske pokojnine.

2Zoper celotno sodbo se pritožuje tožnik zaradi nepopolno in nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Toženec je izdal odločbo s strani IK I. stopnje na podlagi izvedenskega mnenja, ki so ga izdelali brez osebnega pregleda. Novi zahtevi za invalidsko pokojnino je priložil nove izvide. Zahtevo za invalidsko pokojnino je zanj vložil nosilec invalidskega in pokojninskega zavarovanja Republike Srbske, kateremu je predložil vso medicinsko dokumentacijo. Oni so takrat morali vedeti, ali izpolnjuje pogoje za priznanje pravice ali ne. V Republiki BiH je upokojen. Njegova zahteva se nanaša na priznanje sorazmernega dela pokojnine na podlagi slovenske pokojninske dobe. Zdravstveno stanje se mu slabša, kar lahko potrdi s predložitvijo nove medicinske dokumentacije. Predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijano sodbo tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku, podredno pa izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču v novo sojenje.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe kot to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti niti do tistih, ki jih v pritožbi navaja tožnica.

5Sodišče prve stopnje je v skladu s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami, v nadaljevanju ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost izpodbijane dokončne odločbe toženca št. zadeve ..., št. dosjeja: ... z dne 23. 10. 2020 in št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 14. 7. 2020, s katerima je bilo odločeno, da je pri tožniku še nadalje podana III. kategorija invalidnosti, zaradi česar nima pravice do invalidske pokojnine. Zahteva je bila zavrnjena.

6Pritožbeno sodišče ne more slediti zatrjevanju pritožnika, da je bilo napačno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, zaradi česar je bilo zmotno uporabljeno materialno pravo in posledično tožniku ni bila priznana pravica do invalidske pokojnine.

7Glede na tožnikovo pojasnilo, da lahko naknadno predloži medicinsko dokumentacijo, ki bo potrdila poslabšanje zdravstvenega stanja, sodišče ugotavlja, da so bili v postopku upoštevani vsi novi predloženi izvidi. Ob upoštevanju teh izvidov, je še naprej izkazano, da gre pri tožniku za slabo urejeno hipertenzivno in sladkorno bolezen, da gre za degenerativne spremembe ledvene hrbtenice in kolkov, pa vendar ob dokaj dobro ohranjeni gibljivosti ter depresivno motnjo ob mejni intelektualni opremljenosti, ki je reaktivno pogojena s slabo socialno, materialno situacijo. Torej tudi upoštevani novi izvidi niso pripomogli k drugačni oceni tožnikove invalidnosti. Pritožbeno sodišče soglaša z dokazno oceno sodišča,² da pri tožniku ne obstoji takšno zdravstveno stanje, ki bi utemeljevalo razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in posledično priznanje invalidske pokojnine.

8Obrazložitev sodišča v 7. točki izkazuje povsem pravilno vrednostno oceno izvedenskega mnenja o tožnikovi preostali delovni zmožnosti. Posebej je sodišče poudarilo, da je bila delazmožnost tožnika ocenjevana glede na upoštevano medicinsko in delovno dokumentacijo. Nenazadnje zoper izvedensko mnenje ni bilo s strani strank nobenih pripomb. Sodišče je argumentirano pojasnilo, da pri priznanju pravic iz invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji niso relevantna določila invalidske zakonodaje tujih držav, temveč obstoji vezanost na veljavno zakonodajo v Republiki Sloveniji. Sodišče je v 8. točki obrazložitve podrobno opozorilo na pogoje veljavne invalidske zakonodaje ter zakaj tožniku ni mogoče priznati uveljavljane pravice iz invalidskega zavarovanja. Nesporno je bilo namreč ugotovljeno, da pri tožniku obstoji preostala delovna zmožnost.

9Ostali pritožnikovi ugovori so na ravni pavšalnega razlogovanja, ki ne dopušča konkretnejše opredelitve.

10Ker je sodišče prve stopnje naredilo pravilen materialnopravni zaključek o tožnikovi invalidnosti, niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi, niti razlogi na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo potrebno kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

¹ Pravilno št. zadeve: ... - sklep o popravi pomote z dne 9. 12. 2020 (priloga B1).
² Upoštevajoč ugotovitve imenovanega sodnega izvedenca medicine dela, prometa in športa.