VSL Sklep II Ip 781/2022

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se predlog dolžnice za oprostitev plačila sodnih taks z dne 6. 5. 2022 zavrže.

2Zoper sklep se pravočasno pritožuje dolžnica. Navaja, naj se ugodi njeni prošnji, saj sredstev za plačilo preprosto nima. Zaradi sinovih ravnanj se je znašla v težkem položaju in številnih postopkih ter v aprilu prejela nalog za plačilo treh sodnih taks, skupaj 99,00 EUR. Ni res, da se njeno premoženjsko stanje ni spremenilo in tega ni navedla, saj je v svojem predlogu izrecno poudarila, da je v kratkem času prejela več nalogov za plačilo sodnih taks. Ne ve, kaj bi bila sprememba okoliščin če ne to, da mora v enem mesecu plačati kar tri sodne takse. Njen dohodek se konstanto spreminja že zaradi same narave dohodka (pokojnina in avtorske pravice). Poleg tega ta postopek ni več isti, kot postopek, v katerem ji je bilo plačilo sodne takse že oproščeno s sklepom opr. št. I 2494/2020 z dne 9. 12. 2020 v povezavi s sklepom II Ip 97/2021, saj je bil tisti postopek končan s sklepom II Ip 1675/2021. Sodišče bi jo tudi moralo pozvati k dopolnitvi, če je menilo, da česa ni navedla, saj jo je v drugih postopkih k temu že pozvalo, na primer k predložitvi podpisane izjave.

3Pritožba je utemeljena.

4Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5Sodišče prve stopnje je predlog dolžnice zavrglo z obrazložitvijo, da je dolžnico s sklepom opr. št. I 2494/2020 z dne 9. 12. 2020 v povezavi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Ip 97/2021 z dne 3. 3. 2021 že oprostilo plačila posamezne sodne takse v tem postopku nad zneskom 37,74 EUR, posamezno sodno takso do tega zneska pa je dolžna plačati. V predlogu z dne 6. 5. 2022 dolžnica ni zatrjevala niti izkazala, da se je njeno premoženjsko stanje spremenilo, ponovno vsebinsko odločanje o isti stvari pa ni dopustno. Identiteta zahtevka (predloga) je torej podana, dolžnica pa ni izkazala, da bi se okoliščine od prvotnega predloga za oprostitev plačila sodne takse spremenile v takšni meri, da bi bilo mogoče ponovni predlog za oprostitev šteti kot nov predlog in o njem meritorno odločati. Odločitev sodišča prve stopnje ni pravilna.

6Višje sodišče sicer pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, da je v tej zadevi glede na materialni položaj dolžnice, katerega spremembe ta v predlogu z dne 6. 5. 2022 res ni zatrjevala, s citiranimi sklepi že pravnomočno odločeno, da je dolžnica oproščena le plačila posamezne sodne takse nad zneskom 37,74 EUR. Navedeno odločitev, ki velja za celoten postopek (prvi odstavek 13. člena ZST-1), mora sodišče v tem postopku res upoštevati. Ni pa pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je podana identiteta zahtevka iz predloga z dne 6. 5. 2022 s predlogom za oprostitev plačila sodnih taks, ki mu je bilo v tem postopku delno ugodeno.

7Prvi odstavek 11. člena ZST-1 določa, da sodišče v celoti ali deloma oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se njeni družinski člani, skladno z drugim odstavkom tega člena pa sodišče stranki odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če bi bila s takojšnjim plačilom ali takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani.

8Kot v pritožbi smiselno uveljavlja dolžnica, je ta v svojem predlogu s trditvami, da je v aprilu prejela tri naloge za plačilo sodnih taks in vseh taks ne more plačati, zatrjevala, da terjane sodne takse ne more plačati takoj, glede na trenutno situacijo, v kateri je bila pozvana k plačilu več taksnih obveznostih v več postopkih. Njen predlog z dne 6. 5. 2022 tako ni predstavljal predloga za oprostitev plačila sodnih taks, temveč je njen predlog predstavljal predlog za odlog plačila sodne takse. Sodišče pa mora skladno z ustaljeno sodno prakso vloge obravnavati po njihovi vsebini (falsa demonstratio non nocet).

9Višje sodišče ob tem pojasnjuje, da se delna oprostitev plačila sodne takse in odlog plačila sodne takse v višini, v kateri stranka plačila ni oproščena, ne izključujeta (prim. na primer sklep VSL I Cp 791/2019 - izrek sklepa višjega sodišča - in sodno prakso pravdnih sodišč, kjer je zaradi večjih zneskov določenih sodnih taks poleg delne oprostitve pogosto potreben še odlog ali obročno plačilo).

10Pritožba je pojasnjenem utemeljena, zato ji je višje sodišče ugodilo, sklep pa razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V novem postopku naj sodišče prve stopnje ponovno odloča o dolžničinem predlogu kot o predlogu za odlog plačila sodne takse.