VSL Sodba VII Kp 37275/2016

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Obdolženec je dolžan plačati sodno takso v višini 450,00 EUR kot strošek pritožbenega postopka.

1Z v uvodu navedeno sodbo je Okrajno sodišče v Kranju obdolženega A. A. spoznalo za krivega kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1. Obdolžencu je izreklo denarno kazen v višini 60 dnevnih zneskov po 12,00 EUR, torej v znesku 720,00 EUR, ki jo je obdolženec dolžan plačati v roku treh mesecev. Na podlagi prvega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je odločilo, da je obdolženi dolžan povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 8. točke drugega odstavka 92. člena ZKP.

2Zoper sodbo se je pritožil obdolženčev zagovornik zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne uporabe kazenskega zakonika ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlagal, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter pritožnika oprosti obtožbe oziroma podrejeno, zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3Pritožnik je predlagal, da ga pritožbeno sodišče obvesti o seji senata. Pritožbeno sodišče pri odločanju o pritožbi zoper sodbo, ki jo je izdalo sodišče prve stopnje po skrajšanjem postopku, obvesti stranke o seji senata samo, če predsednik senata ali senat spozna, da bi bila navzočnost strank koristna za razjasnitev stvari (445. člen ZKP). Predstavljeno zakonsko besedilo sicer ne omejuje strank, da ne bi smele tudi v skrajšanem postopku predlagati, da se jih obvesti o pritožbeni seji, vendar pritožbeno sodišče tega ni dolžno storiti, če ga stranke obrazloženo ne prepričajo o utemeljenosti svoje zahteve. V pritožbi mora stranka torej obrazloženo pojasniti na kakšen način bo s svojo navzočnostjo prispevala k razjasnitvi dejanskih in pravnih vprašanj. Zgolj pritožbeni predlog, da se pritožnika obvesti o seji senat vsekakor ne ustreza obrazloženi zahtevi po navzočnosti na seji pritožbenega senata. Določba 429. člena ZKP za vprašanja, ki niso izrecno urejena v določbah ki urejajo skrajšani postopek, napotuje na smiselno uporabo drugih določb ZKP, zato je pritožbeno sodišče, po tem, ko je ocenilo, da navzočnost pritožnika ne bi pripomogla k razjasnitvi stvari, slednjega zgolj obvestilo o sestavi senata in datumu pritožbene seje.

4Pritožba ni utemeljena.

5Po preizkusu razlogov izpodbijane sodbe in preučitvi spisovnega gradiva v okviru pritožbenih navedb, sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo vsa odločilna dejstva, kritično ocenilo izvedene dokaze v povezavi z zagovorom obdolženca in utemeljeno zaključilo, da je obdolžencu storitev očitanega kaznivega dejanja v celoti dokazana.

6Pritožnik pravilnosti izpodbijane sodbe ne more omajati z zatrjevanjem, da zgolj dejstvo, da se naknadno izkaže, da je zasedanje „zbora članov“ društva potekalo formalno pomanjkljivo, ne pomeni, da je zapisnik tega zasedanja ponarejen, na podlagi česar pritožnik uveljavlja pritožbeni razlog zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in kršitev kazenskega zakonika, saj ravnanje obdolženca ne izpolnjuje zakonskih znakov kaznivega dejanja ponarejanja listin. Pritožnik navedeno utemeljuje z okoliščino, da predmetni zapisnik ni bil ponarejen, saj odraža formalni zapis dejanske izvedbe izrednega občnega zbora v okviru Kluba ... (Klub), ki je bil dejansko izveden, izdajatelj zapisnika, ki je naveden na njem, pa je zato pristen.

7Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je bil obdolženec na podlagi 20. člena Pravil Kluba nedvomno upravičen do sklica izrednega občnega zbora, saj je spisovno razvidno, da je bil eden od ustanoviteljev kluba, vendar pa je bil izredni občni zbor sklican v nasprotju s 6. členom istega Pravilnika. Člani na občni zbor niso bili vabljeni, sklic izrednega občnega zbora ni bil ustrezno objavljen na oglasni deski v klubskih prostorih, kot tudi ne v sredstvih javnega obveščanja, kot je že pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Glede na pojasnjeno, so sklepi, sprejeti na izrednem občnem zboru in razvidni iz zapisnika izrednega občnega zbora, ki ga je obdolženi predložil Upravni enoti ..., neveljavni. Sodišče prve stopnje je obrazloženo pojasnilo, da je bila v predmetnem času predsednica Kluba C. C., ki je bila tudi upravičena zastopati društvo in je takrat razpolagala s pristnim žigom društva. Slednja pa o občnem zboru ni bila obveščena, čeprav je bila v predmetnem času predsednica društva in tudi njegova zakonita zastopnica. Upoštevajoč, da izredni občni zbor ni bil sklican v skladu s pravili Kluba, torej tudi sklepi sprejeti na tem izrednem občnem zboru niso pravno veljavni, posledično je utemeljen zaključek izpodbijane sodbe, da je zapisnik, ki ga je obdolženi predložil Upravni enoti ... (kar obdolženi v svojem zagovoru priznava) in ki je bil opremljen z žigom, ki ni bil pristen žig Kluba, lažno izkazoval, da izvira od izdajatelja zapisnika, to je Kluba.

8Sodišče prve stopnje se je obrazloženo opredelilo do pristnosti žiga, s katerim je bil predmetni zapisnik žigosan, in v zvezi s tem navedlo v točki 11 prepričljive razloge, ki jih v celoti sprejema tudi sodišče druge stopnje in k njim nima ničesar za dodati. Glede na pojasnjeno pritožniki s posplošenim pritožbenim navajanjem, da procesne pomanjkljivosti sklica „skupščine“ (pravilno izrednega občnega zbora) in uporabe žiga nista dokazana s potrebno gotovostjo, ne morejo vnesti dvoma presojo sodišča prve stopnje o krivdi obdolženca.

9Sodišče druge stopnje glede na pojasnjeno v točki 8 te odločbe zavrača pritožbeno naziranje, da tožilstvo ni dokazalo, da je bil zapisnik nepravilno žigosan. Sodišče prve stopnje je obrazloženo pojasnilo, na osnovi katerih dokaznih virov zaključuje, da žig, s katerim je bil predmetni zapisnik žigosan, ni pristen (točka 11 do 13 obrazložitve). Zakonita zastopnica C. C. ter priča D. D. sta tudi po presoji sodišča druge stopnje prepričljivo opisala izgled pristnega žiga, slednji pa je razviden tudi iz poročila v dopolnitev kazenske ovadbe z dne 1. 12. 2015 (l. št. 437-439). Pritožnik pri tem tudi prezre, da je obdolženi sam navedel, da so izdelali drug žig in sicer okrogel, namesto že obstoječega štirioglatega.

10Pritožnik s posplošenim pritožbenim očitkom, da je sodišče prve stopnje napačno štelo, da bi moral biti zapisnik žigosan z obstoječim žigom in da ni obrazložilo, kako naj bi uporaba drugega žiga, ki so ga po stališču pritožnika, člani Kluba očitno šteli kot veljaven žig, pridal lastnost ponarejene listine, ne more utemeljiti bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Sodišče prve stopnje je namreč določno pojasnilo, da 3. člen pravil Kluba določa, da ima klub svoj pečat, ki je pravokoten, stiliziran znak v obliki ... ter v spodnjem delu napis Klub. Prav tako ni spregledalo zagovora obdolženca, v katerem je priznal, da so se za žig zmenili in ga naročili, saj je bil prvotni žig kvadratne oblike in ne okrogle, prvoten, torej pristen žig pa je imel D. D. Slednji je tudi pojasnil, da je imel klub tri žige in sicer dva večja in enega manjšega, s katerimi so žigosali dokumente. Pritožbena navedba, da sodišče prve stopnje ni pojasnilo, zakaj zapisnik, žigosan z nepristnim žigom Kluba, predstavlja ponarejeno listino, je protispisna, saj je sodišče prve stopnje v točki 14 obrazložitve določno pojasnilo, na osnovi česa sklepa, da je obdolženi predložil zapisnik, ki ga ni izdal Klub. Obdolženi je izredni občni zbor namreč sklical v nasprotju z veljavnimi pravili društva, saj člani društva o izrednem občnem zboru niso bili pravilno obveščeni, zapisnik, ki ga je predložil Upravni enoti ... pa je bil žigosan z žigom, ki ni bil pristen žig Kluba, na podlagi česar je tudi po presoji pritožbenega sodišča utemeljeno zaključilo, da je obdolženi ravnal s krivdno obliko direktnega naklepa. Obdolženi je bil namreč že predhodno predsednik Kluba, sam je povedal, da so naročili izdelavo novega žiga, saj je žig imel D. D., torej se je nedvomno zavedal, da ne razpolaga s prvotnim oziroma pristnim žigom Kluba, saj pravila kluba v zvezi z žigom na izrednem občnem zboru niso bila spremenjena. Pritožbena navedba, da se sodišče v sodbi ne opredeli do subjektivnega znaka kaznivega dejanja, se tako izkaže kot protispisna.

11Obdolžencu izrečeno kazensko sankcijo je pritožbeno sodišče, glede na to, da je bila pritožba vložena tudi iz pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve kazenskega zakona, preizkusilo po uradni dolžnosti (386. člen ZKP). Pri tem je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje upoštevalo in pravilno ovrednotilo okoliščine, ki vplivajo na izbiro in vrsto kazenske sankcije ter obdolžencu utemeljeno izreklo denarno kazen. Višina izrečene denarne kazni je ustrezna teži kaznivega dejanja ter pravilno ugotovljenim okoliščinam, v katerih je bilo le to storjeno, ugotovljeni stopnji krivde in ostalim okoliščinam, ki jih je sodišče prve stopnje navedlo in obrazložilo v točki 15 obrazložitve.

12Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno. Ker ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti (člen 383 ZKP) ni ugotovilo kršitev zakona, je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (člen 391 ZKP).

13Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato je obdolženec na podlagi prvega odstavka 98. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 95. člena ZKP dolžan plačati sodno takso kot strošek pritožbenega postopka. Sodna taksa je odmerjena po tar. št. 7113, ki določa količnik sodne takse v razponu od 210,00 do 510,00 EUR. Sodišče druge stopnje je odmerilo količnik v znesku 300,00 EUR, pri čemer je upoštevalo količnik 1,5 za zavrnitev pritožbe (tar. št. 7112). Pri tem je upoštevalo trajanje in zapletenost kazenskega postopka ter iste premoženjske razmere obdolženca, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje.