VSRS Sklep X DoR 137/2022-5

Revizija se dopusti glede vprašanj:

I. Ali mora posameznik, da bi spadal pod izjemo od lobiranja po 56.a členu ZIntPK (pri stikih z državnimi organi pri obravnavi in sprejemanju predpisov in drugih splošnih aktov, na področju, ki se neposredno nanaša na sistemska vprašanja krepitve pravne države, demokracije in varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin), uveljavljati izključno navedena sistemska vprašanja ali pa lahko ob tem hkrati izpostavlja tudi interese svoje interesne skupnosti?

in

II. Ali s strani skupščine izrecno pooblaščeni član nadzornega sveta, ki deluje kot izvoljeni predstavnik družbe, spada pod izjemo iz četrtega odstavka 58. člena ZIntPK?

1Upravno sodišče je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožničino tožbo zoper ugotovitve o konkretnem primeru Komisije za preprečevanje korupcije,št. 06213-1/2018/25 22009 z dne 13. 6. 2019.

2V razlogih navedene pravnomočne sodbe je Upravno sodišče navedlo, da podpredsednik nadzornega sveta ne predstavlja voljenega predstavnika interesne organizacije, saj so člani nadzornega sveta primarno predstavniki družbenikov in družbe. Predstavniki interesne organizacije so torej le njeni zakoniti zastopniki. V obravnavanem primeru pa ni sporno, da druge funkcije tožnik v svoji interesni organizaciji ni opravljal niti ni bil v njej zaposlen, zato ne sodi pod izjemo od obvezne registracije lobista iz četrtega odstavka 58. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (v nadaljevanju ZIntPK). Prav tako ne sodi niti pod izjemo iz 56.a člena ZIntPK. Upravno sodišče še zavrne stališči Komisije za preprečevanje korupcije, da ta izjema velja le za nevladne organizacije in da se zatrjevanje neustavnosti mora nanašati na zakon, ki neposredno določa pravico, ne pa zgolj način njenega uresničevanja. Takšne omejitve iz zakona po presoji Upravnega sodišča ne izhajajo. Vendar pa iz same vsebine lobističnih stikov izhaja, da se ti niso nanašali neposredno na utemeljevanje protiustavnosti Zakona o davku na tonažo in torej tožnik ni deloval na področju, ki ga ureja določba 56.a člena ZIntPK.

3Tožnik je na Vrhovno sodišče vložil predlog za dopustitev revizije po 367. b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlagal, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo zoper izpodbijano sodbo zaradi več pomembnih pravnih vprašanj.

4Predlog je delno utemeljen.

5Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz 2. alineje drugega odstavka 367. a člena ZPP glede vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je tožnikovem predlogu za dopustitev revizije v tem delu ugodilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP). Gre namreč za pravilno razlago materialnih določb ZIntPK, glede katerih še ni sodne prakse. Vrhovno sodišče se z vprašanjem pravilne razlage predvidenih izjem od obvezne registracije lobista še ni ukvarjalo, zato je odgovor na zastavljeno vprašanje objektivno pomemben za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava.

6V preostalem delu Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji.