VSRS Sklep I R 70/2022
ECLI:SI:VSRS:2022:I.R.70.2022Področje: civilno procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–6▾
Jedro povzetek sodišča
Okoliščino, izpostavljeno v predlogu, da se sodniki družijo na sodniških šolah, na drugih izobraževanjih in srečanjih enotnega pravdnega oddelka v okviru okrožja Okrožnega sodišča v Celju, po stališču Vrhovnega sodišča predstavlja takšen razlog, ki ga je mogoče subsumirati pod zakonsko besedilo „drugi tehtni razlogi“.
Izrek
Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici.
Obrazložitev
1Tožnica je pri Okrajnem sodišču v Celju vložila tožbo zoper toženi stranki, s katerim uveljavljala solidarno plačilo zneska 16.895,00 EUR s pripadki.
2Vrhovno sodišče je s sklepom I R 92/2020 z dne 3. 7. 2020 enkrat že odločalo o predlogu Okrajnega sodišča v Celju za določitev pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča. Tedaj je odločilo, da se za odločanje v zadevi določi Okrajno sodišče v Žalcu.
3Okrajno sodišče v Žalcu je nato v pravdi P 82/2019 in v pravdi P 72/2020 predlagalo prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Poudarja, da je v obeh zadevah stranka postopka A. A., okrajna sodnica na Okrajnem sodišču v Celju. V zadevi P 82/2019 je A. A. druga tožena stranka, v zadevi P 72/2020 pa je A. A. prva tožena stranka. Obe zadevi sta bili dodeljeni sodnici Nataši Breznik, že leta 2019 v zadevi P 82/2019 in dne 27. 7. 2020 v zadevi P 72/2020. Predsednica Okrajnega sodišča v Žalcu nadalje poudarja, da je v tej zadevi P 82/2019 sodnica Nataša Breznik predlagala svojo izločitev iz razloga iz 6. točke 70. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljnjem besedilu ZPP). Poudarja, da v teh zadevah ne more nepristransko odločiti, saj so podane okoliščine, ki lahko vzbujajo dvom v njeno nepristranskost. S stranko A. A. sta kolegici – sodnici na Okrožnem sodišču v Celju, katerega organizacijska enota je Okrajno sodišče v Žalcu in tudi na istem pravdnem področju. Po letnem razporedu sodnikov za leto 2022 sta obe razporejeni na področje pravdnih zadev. Sodnica nadalje pojasnjuje, zakaj je podala predlog za svojo izločitev šele sedaj. Namreč šele sedaj je prišla s kolegico v neposreden stik, saj je prej A. A. sodila na področju prekrškov. V času COVID razmer v letih 2020 in 2021 tudi ni bilo nobenih druženj – izobraževanj, kot na primer sedaj civilnopravna sodniška šola, kjer sta se družili, kot kolegici istega okrožja in istega pravnega področja. Razen tega bo sodnica A. A. obravnavala pri tem sodišču zadevo, ki ji je bila dodeljena, je pa izključna pristojnost tega sodišča. Tudi ob tej in takšnih prilikah se bosta družili, pa tudi sicer, kot na primer v okviru skupnega izobraževanja na Višjem sodišču v Celju, pri čemer je zelo pomembno, da gre za enoten pravdni oddelek Okrožnega sodišča v Celju. Predsednica sodišča o predlogu za izločitev še ni odločila, ker meni, da je predlog sodnice Nataše Breznik vsebinsko tudi predlog za prenos pristojnosti na podlagi 67. člena ZPP. Ocenjuje, da so podani drugi tehtni razlogi v smislu citiranega zakonskega določila. Nanizane okoliščine vzbujajo dvom v nepristranskost sodnice, ki sta ji zadevi dodeljeni. Sodniki istega oddelka Okrožnega sodišča v Celju se družijo, tako na sodniških šolah, kot izobraževalnih dogodkih na Višjem sodišču v Celju in na srečanjih enotnega oddelka. Družijo se tudi na sodniških šolah in drugih srečanjih, znotraj istega okrožja in glede na oddelek, na katerem opravljajo sodniško funkcijo. Take okoliščine so podane pri vseh sodnikih, ki so razporejeni na enoten pravdni oddelek Okrožnega sodišča v Celju. Zato predlaga, da Vrhovno sodišče določi drugo stvarno pristojno sodišče na podlagi 67. člena ZPP.
4Predlog je utemeljen.
5Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Med druge tehtne razloge, ki lahko utemeljujejo prenos pristojnosti, je po ustaljeni sodni praksi šteti tudi okoliščine, ki bi lahko vzbujale dvom v nepristranskost sodnikov pristojnega sodišča ali pa če so za to podani še kakšni drugi razlogi, ki bi na primer omogočali po prenosu pristojnosti hitrejše in smotrnejše odvijanje več postopkov.
6Okoliščino, izpostavljeno v predlogu, da se sodniki družijo na sodniških šolah, na drugih izobraževanjih in srečanjih enotnega pravdnega oddelka v okviru okrožja Okrožnega sodišča v Celju, po stališču Vrhovnega sodišča predstavlja takšen razlog, ki ga je mogoče subsumirati pod zakonsko besedilo „drugi tehtni razlogi“.1 Vrhovno sodišče tako ugotavlja, da ne glede sodeče sodnice Nataše Gluk Breznik, temveč tudi pri drugih sodnikih, ki se razporejajo v okviru Okrožnega sodišča v Celju po posameznih organizacijskih enotah – okrajnih sodiščih okrožja, zaradi opisanih organizacijske povezanosti, medsebojnega poznavanja in druženja, sodelovanja v okviru izvajanja sodniške funkcije in izven nje, s sodnico, ki je v tej pravdi tožena stranka, obstajajo okoliščine, ki lahko navzven, tako v širši javnosti kot pri nasprotni stranki, vzbujajo dvom v nepristranskost sodnikov s tega sodnega področja v okviru celotnega okrožja Okrožnega sodišča v Celju. Vseh teh okoliščin pri prvem predlogu za prenos pristojnosti Okrajno sodišče v Celju natančneje ni navedlo in je tedaj Vrhovno sodišče predlogu Okrajnega sodišča v Celju za prenos krajevne pristojnost ugodilo in kot pristojno določilo Okrajno sodišče v Žalcu, torej prav sodišče, ki sedaj predlaga prenos pristojnosti na sodišče izven celjskega okrožja. Zato je sedaj - ob poznavanju natančnega opisa dejstev, ki utemeljujejo razlog za prenos pristojnosti, predvsem novo navedenega dejstva, da pravdni sodniki vseh organizacijskih enot na področju tega okrožja, torej tudi Okrajnega sodišča v Žalcu, sodelujejo in se srečujejo tudi na sestankih enotnega pravdnega oddelka Okrožnega sodišča v Celju, Vrhovno sodišče določilo drugo stvarno pristojno sodišče – Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici, ki spada pod drugo okrožje - Okrožnega sodišča v Mariboru.
1 Primerjaj sklepe VS RS v zadevah I R 34/2022 z dne 6. 4. 2022, I R 92/2020 z dne 3. 7. 2020, I R 88/2017 z dne 20. 7. 2017, I R 117/2016 z dne 8. 12. 2016, I R 136/2015 z dne 10. 12. 2015, I R 83/2015 z dne 9. 7. 2015 in številne druge.
Vir: Vrhovno sodišče Republike Slovenije · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 12. 8. 2022Nazaj na vrh ↑