VSM Sodba I Cp 299/2022

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije stroške postopka s pritožbo.

1Sodišče prve stopnje je z navedeno sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila na podlagi katerega bo po pogodbi (sklenjeni med toženo stranko in A. A., zastopano po tožencu, kot prodajalcema in tožečo stranko, kot kupcem, do sklenitve katere je prišlo dne 28. 8. 2019, oglašene pred Upravno enoto Z), mogoča vknjižba lastninske pravice pri nepremičninah parc. št. 1576 k. o. ..., v deležu 1/1 in parc. št. 1577, k. o. ... v deležu 1/1, na Republiko Slovenijo, sicer bo to listino nadomestila sodba. Odločilo je še, da je tožena stranka (v nadaljevanju toženec) dolžan tožeči stranki (v nadaljevanju tožnik) povrniti stroške postopka v znesku 285,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2Zoper sodbo se pritožuje toženec, uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Tožencu ni bilo omogočeno obravnavanje pred sodiščem prve stopnje. V odgovoru na tožbo je navajal, da ne bo prodal navedenih nepremičnin, ker mu tožnik ni pravočasno posredoval pogodbe v podpis, niti z vsebino pogodbe nikoli ni bil seznanjen. Toženec vse do danes ni prejel dopisa tožnice z dne 20. 5. 2021 in tudi ne drugih pozivov, kar tudi izhaja iz povratnic. Toženec sicer ima prijavljeno stalno prebivališče v ..., vendar se ves čas nahaja v Avstriji, kar sedaj dokazuje z dokazilom o prijavi prebivališča na naslovu X.1. št, X.2. od 5. 9. 2018. Tako toženec le občasno prihaja v Slovenijo, v letih 2020 in 2021 pa mu je bilo to zaradi uvedenih ukrepov epidemije onemogočeno. Sodišče je zmotno ugotovilo dejansko stanje, da so tožencu bile posredovane pogodbe, pa jih ta ni želel podpisati. Toženec ni prejel odločbe št. 330-3086/2019-9 z dne 8. 1. 2020, zato mu ni znano, kako je ta lahko pravnomočna. Tožnik ni priložil odločbe o soglasju k pridobitvi lastninske pravice, ki bi jo morala izdati Upravna enota. Razlog za razdrtje pogodbe so povečane cene kmetijskih zemljišč, pri čemer je razlog za nesklenitev pogodbe izključno na strani tožnika. Predlaga, da sodišče druge stopnje njegovi pritožbi ugodi.

3Tožnik je v odgovoru na pritožbo nasprotoval pritožbenim navedbam in predlagala zavrnitev pritožbe.

4V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) sodišče druge stopnje preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje) ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

5Sodišče druge stopnje bistvenih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, ne ugotavlja. Prav tako tožencu ni bila kršena pravica do obravnavanja pred sodiščem prve stopnje, s tem, ko naj ne bi prejel v podpis kupoprodajnih pogodb, ki naj bi mu jih napačno poslal tožnik. V tej zvezi je najprej pojasniti, da glede na vsebino uveljavljane kršitve ne gre za procesno kršitev, temveč za uveljavljanje zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja v zvezi s sklepanjem kupoprodajne pogodbe. Toženec je v odgovoru na tožbo pavšalno navajal, da tožnik v predpisanem roku ni pripravil kupoprodajne pogodbe in da odstopa od pogodbe. Šele v pritožbi je sedaj navajal, da ima prijavljeno začasno prebivališče v Avstriji in priložil o tem dokazila. Trdil je, da zaradi tega ni prejel dopisov tožnika. Navedenih novih trditev in dokazov v pritožbi sodišče druge stopnje ne more upoštevati (prvi odstavek 337. člen ZPP¹). Sicer pa je sodišče prve stopnje tudi že pojasnilo (5. točka obrazložitve), da je bila v danem primeru pogodba že sklenjena z dnem, ko je upravna enota prejela izjavo o sprejemu ponudbe, kot je to določeno v 21. členu Zakona o kmetijskih zemljiščih in pod odložnim pogojem odobritve pravnega posla s strani upravne enote. Ker je bila pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča že sklenjena s samim sprejemom ponudbe, ni potrebno, da bi tožnik in toženec sestavila še dodatno listino o sklenjenem poslu, čeprav pogosto v praksi stranke sestavijo še pisno listino o kupoprodajni pogodbi.

6Kot še izhaja iz obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje, je upravna enota z odločbo UE Z št. 330-2086/2019-9 z dne 8. 1. 2020 (priloga A10) tudi odobrila pravni posel med tožnikom in tožencem in tako ni več nobenega dvoma, da kupoprodajna pogodba med tožnikom in tožencem velja. Kot je še razvidno iz priložene odločbe, je ta postala dokončna dne 13. 2. 2020, toženec pa v tem sodnem postopku ne more izpodbijati njene dokončnosti. Toženec tako sedaj glede na že sklenjeno pogodbo ne glede na morebitno spremenjeno vrednost ne more odstopiti od prodaje kmetijskih zemljišč in mora izpolniti svojo obveznost po pogodbi ter izstaviti zemljiškoknjižno listino za vpis lastninske pravice na ime tožnika.

7Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

8Toženec s pritožbo ni uspel, zato ni upravičen do povračila stroškov s pritožbo (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona). Toženka stroškov odgovora na pritožbo ni priglasila.

¹ V pritožbi sme pritožnik navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. člena tega zakona.