VSL Sklep II Cp 2724/2017

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep v 2. točki izreka razveljavi.

II. V preostalem delu (v 1. točki izreka sklepa) se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nerazveljavljenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe¹, da se nasprotnemu udeležencu takoj odredi, ko sodišče izda začasno odredbo, da v skupni hiši zapre ventil vodovodne napeljave za eno uro, da se vgradi v stanovanje predlagateljev električni grelnik in da v primeru, če bo nasprotni udeleženec ravnal v nasprotju z izdano začasno odredbo, se mu izreče denarna kazen 300,00 EUR za vsak dan kršitve prepovedi, ki jo sodišče izterja in mu nato naloži novo denarno kazen v enaki višini, s tem, da začasna odredba velja trideset dni po pravnomočnosti zaključenega nepravdnega postopka (točka 1). Sodišče je še sklenilo, da se (ta) nepravdni postopek prekine do pravnomočnega zaključka nepravdnega postopka, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani N 79/2010, v katerem se odloča o delitvi solastnine udeležencev tega nepravdnega postopka in vzpostavitvi etažne lastnine na ....

2Predlagatelji vlagajo pritožbo zoper obe točki izreka sklepa zaradi bistvene kršitve določb postopka in napačne uporabe materialnega prava. Navajajo, da iz spisa N 79/2010 izhaja, da ni sporna razdelitev stanovanj in poslovnih prostorov v stavbi na ... Predlog v zadevi N 79/2010 je bil vložen, ker nasprotni udeleženec ni želel podpisati akta o ustanovitvi etažne lastnine. Nasprotni udeleženec ni ugovarjal razdelitvi, uporabi ali lastništvu prostorov v hiši, ki jih uporabljajo posamezni etažni lastniki. V odgovoru na predlog za izdajo začasne odredbe je nasprotni udeleženec le navajal, da predlogu niso priloženi podatki iz zemljiške knjige in da bi predlagatelji morali zahtevek uveljaviti v pravdi ter da predlagatelji lahko uporabljajo toplo vodo. Sodišče je odločilo mimo spornih dejstev, kar predstavlja kršitev določb postopka. Predlagatelji so navedli, da so vsi etažni lastniki privolili, da predlagatelji naredijo lasten priključek na vodovodni in toplotni sistem v stanovanju, ki je v njihovi lasti. Iz primopredajnega zapisnika izhaja, da nasprotni udeleženec soglaša z vgradnjo števca v stanovanju predlagateljev. Sodišče tega dokaza pri odločitvi ni upoštevalo. Ogrevalne naprave so povezane s centralnim ogrevalnim sistemom, ki je pri nasprotnem udeležencu. Nasprotni udeleženec ni zatrjeval, da bi mu nastala škoda s posegom, kot ga predlagajo predlagatelji v predlogu in da instalacije ne potekajo po njegovih prostorih, ki jih zaseda in so v njegovi lasti. Najprej je treba pridobiti dovoljenje vseh solastnikov in šele potem sledi projekt izvedbenih del. Predlagatelji so pred vložitvijo predloga imeli toplo vodo ob večerih, sedaj pa je voda mlačna in zato ni primerna za tuširanje. Sodišče ugotavlja, da bi predlagatelji lahko našli drug način za pridobitev tople vode, kakšen je ta način pa sodišče ne pojasni. Zgolj dejstvo, da stavba ni vpisana v etažno lastnino, ni razlog za prekinitev postopka. Med udeleženci ni spora o tem, kateri prostor v stavbi pripada kateremu etažnemu lastniku, ki ga ima v lasti, kar izhaja tudi iz nepravdnega spisa N 79/2010. Predlagatelji zahtevajo tudi povrnitev pritožbenih stroškov.

3Nasprotni udeleženec je odgovoril na pritožbo in predlagal njeno zavrnitev. Priglasil je tudi pritožbene stroške.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Iz trditvene podlage predlagateljev in nasprotnega udeleženca izhaja, da so predlagatelji kupili stanovanje v hiši od nasprotnega udeleženca, ki ima v hiši tudi lastno stanovanje oziroma poslovni prostor. Tudi iz kupoprodajne pogodbe in primopredajnega zapisnika izhaja, da so predlagatelji kupili točno določen del nepremičnine, ki predstavlja stanovanje z oznako N/1. Predlagatelji zatrjujejo, da imajo stanovanje v posesti, kar izhaja tudi iz trditvene podlage nasprotnega udeleženca. Obstaja torej verjetnost, da je bila ustanovljena navidezna solastnina in s tem dejansko etažna lastnina na hiši. Navidezna solastnina predpostavlja, da je bila stavba v naravi razdeljena na posamezne dele, dejanski obstoj etažne lastnine pa izključuje obstoj solastnine in solastninskih deležev. Pri navidezni solastnini se etažna lastnina vzpostavi dejansko, ne pa tudi pravno, zato dejanska etažna lastnina oziroma navidezna solastnina uživa sodno varstvo². Iz teh razlogov je zmotna odločitev sodišča prve stopnje, ki je ta nepravdni postopek prekinilo do pravnomočne odločitve v nepravdnem postopku N 79/2010, v katerem se bo pravnoformalno vzpostavila etažna lastnina na hiši. Pa tudi, če navidezna solastnina ni vzpostavljena, čeprav to verjetnostno ne izhaja iz navedb in dokazov udeležencev tega postopka, imajo solastniki pravico zahtevati ureditev razmerij (glej dvanajsto poglavje Zakona o nepravdnem postopku; v nadaljevanju ZNP)³.

6Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ker niso izkazane predpostavke nastanka težko nadomestljive škode iz druge alineje drugega odstavka 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, saj pravilno ugotavlja, da so predlagatelji oziroma njihovi pravni predniki kupili stanovanje že pred enajstimi leti, kar pomeni, da so bili ves ta čas priključeni z isto cevjo na toplotno ogrevanje, vzpostavljen pa je bil tudi enoten vodovodni sistem, s tem, da se peč za toplotno ogrevanje ves ta čas nahaja v stanovanju nasprotnega udeleženca. Trditev, da je sedaj ob večerih voda mlačna, predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto, ki jo pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 337. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom ZNP ne sme upoštevati, pa tudi za tak protipravni poseg nasprotnega udeleženca imajo predlagatelji na razpolago druga pravna sredstva.

7Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da predlagatelji niso dali konkretnih navedb in dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, katera dela so potrebna za individualno priključitev njihovega stanovanja na vodovodni mestni sistem oziroma samostojni grelni sistem, in ali je takšen poseg izvedljiv ter na kakšen način, predvsem pa, ali bodo s tem potrebni posegi v stanovanje, last nasprotnega udeleženca. Te navedbe in dokazi (strokovno tehnične rešitve) so potrebni iz razloga, da se bo ugotovilo, na kakšni pravni podlagi predlagatelji uveljavljajo pravovarstveni zahtevek (predlog), in sicer, ali gre za predlog iz 91. člena Stvarnopravnega zakonika (priključitev na komunalno omrežje), ali pa gre za predlog za ureditev razmerij med solastniki (navidezne solastnine). Predlagatelji bodo morali v nadaljevanju tega postopka podrobneje opisati poseg, s katerim želijo vzpostaviti lasten toplotni in vodovodni sistem, tudi iz razloga, da se bo ugotovilo, ali gre za dopusten poseg v skupne dele (npr. zaradi izboljšav), ki ima pravno podlago v 112. členu ZNP, ki določa postopek in način urejanja razmerij med solastniki. Iz predloga in navedb predlagateljev mora določno izhajati, kakšne izboljšave skupnih delov, ki se nahajajo v njegovem stanovanju, mora dovoliti nasprotni udeleženec.

8Pritožbeni razlogi so delno utemeljeni, zato je v tem delu pritožbeno sodišče sklep razveljavilo, v preostalem delu pa pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo v tem delu zavrnilo in potrdilo 1. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje (2. in 3. točka 365. člena ZPP).

9Odločitev o stroških pritožbenega postopka udeležencev nepravdnega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

¹ Pritožbeno sodišče opozarja, da sodišče prve stopnje pri odločitvi ni upoštevalo, da je prišlo do delnega umika predloga na aktivni in pasivni strani (glej stran 22 sodnega spisa), četrta predlagateljica pa je spremenila priimek.
² Primerjaj z odločbami VSRS II Ips 390/2009 in II Ips 151/2014 ter sklepom VSL I Cp 2496/2015.
³ Primerjaj s sklepom VSL I Cp 416/2016.