VSL Sklep I Cp 962/2022

I. Pritožbi proti sklepu z dne 6. 10. 2021 se ugodi in se sklep v izpodbijanem delu (II. točka izreka) razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

II. Pritožbi proti sklepu z dne 16. 3. 2022 se delno ugodi in se izpodbijani sklep v I. točki izreka spremeni tako, da se dopolni zadnji stavek tako, da se predlog za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve zavrne. Pritožbi pa se tudi delno ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi glede zavrnitve predloga za zavarovanje denarne terjatve iz podrednega tožbenega zahtevka in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V preostalem delu se pritožba zoper nespremenjeni del (zavrnitev predloga za nedenarno terjatev), zavrne in se v tem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji pravdni stroški.

1Sodišče prve stopnje je izdalo o predlagani začasni odredbi za zavarovanje nedenarne in denarne terjatve tožeče stranke sklep z dne 6. 10. 2021. Pod točko I izreka je ugodilo predlogu in toženi stranki prepovedalo obremenitev in odtujitev nepremičnin, vpisanih v ZK ID 000 1519/5 in 1519/6 ter odredilo prepoved zaznambe v zemljiški knjigi. Zavrnilo pa je predlog za izdajo začasne odredbe s prepovedjo obremenitve in odtujitve nepremičnin, vpisane v ID 000 1519/3 in zaznamovanje prepovedi v zemljiški knjigi. Zavrnilo je tudi prepoved obremenitve in odtujitve avtomobila BMW, ki stoji na parkirišču pred hišo in v primeru kršitve plačila 16.000,00 EUR. V prvotnem sklepu je pod točko 14 v obrazložitvi zapisano, da ker je tožnica izkazala z verjetnostjo utemeljenost primarnega zahtevka, podrednega glede parcel 1519/5 in 1519/6, ni obravnavalo. Tožena stranka je podala ugovor zoper izdajo začasno odredbo pod točko I izreka. Sodišče je s sklepom z dne 16. 3. 2022 ugovoru tožene stranke ugodilo in sklep o izdani začasni odredbi 6. 10. 2021 razveljavilo in predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo. Ob tem je v obrazložitvi zapisalo, da ima tožena stranka prav tako glede zavarovanje nedenarne terjatve kot glede zavarovanje denarne terjatve za podredni zahtevek. S tem je smiselno prvič zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve za vlaganja v nepremičnino 1519/5 in 1519/6.

2Tožeča stranka vlaga pritožbo proti sklepu z dne 6. 10. 2021 in sicer v II. točki izreka. Graja videz nepristranskosti razpravljajočega sodnika. Glede prodanega avta Audi trdi, da je bil toženi leasingojemalec in ko je postal formalni lastnik 20. 5. 2020 je avto prodal, leasing pa se je odplačeval v času skupnega premoženja. Avto je bil odplačan v času zakonske zveze in o tem se sodišče ni opredelilo. Dejstvo, da je avto formalno pridobil po vložitvi tožbe na razvezo, pa še ne pomeni, da obroki niso bili plačani med zakonsko zvezo. Avtomobil BMW pa ne more biti v lasti obeh strank, ampak iz naslova skupnega premoženja zahteva tožnica terjatev 16.000,00 EUR. Ugotovitve sodišča glede izgradnje poslovnega objekta so v nasprotju in sicer točka 17 in 23. Tožnica ne zahteva civilne delitve, ampak trdi, da iz naslova povečane vrednosti zaradi vlaganj, ki so skupaj 500.000,00 EUR, nanjo odpade 250.000,00 EUR. Gre za vlaganje v poslovni prostor 1519/3. V primeru odtujitve nepremičnine, bo terjatev tožnice onemogočena ali otežena in zato rabi zavarovanje na tej nepremičnini. Toženec je določeno premoženje prodal, tožnici pa brani pregled premoženja v nepremičnini. Ne želi, da v hiši prebivata hčerki, tožnici tudi onemogoča parkiranje. Brani uporabo premičnin v poslovnem objektu. V nepremičnino 1519/3 sta zakonca ogromno vlagala in opisuje, kaj sta vse zgradila. Za zavarovanje denarne terjatve predlaga prepoved odsvojitve tega objekta. Z zaznambo prepovedi odtujitve in odsvojitve ne bi nastala škoda večja od neznatne, saj nepremičnino še vedno lahko uporablja. Če pa bi to odtujil, pa bi bilo onemogočeno uveljavljanje terjatev. Odtujil je že plovilo in ovira ji vstop v hišo.

3Na ugovor toženca je odgovorila tožeča stranka in predlaga zavrnitev.

4Zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 16. marca 2022 vlaga pritožbo tožeča stranka. Ne drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni izkazala verjetnost subjektivne nevarnosti. Sodišče v točki 17 ugotavlja, da je najmanj izkazan podredni tožničin zahtevek, da spada v skupno premoženje terjatev iz naslova povečanih vlaganj v hišo oziroma v 1519/5 in 1519/6. Ugotavlja tudi, da sta vlaganja zakonca opravila med trajanjem zakonske zveze in s tem povečala vrednost in je izkazan podredni zahtevek. Tu pa gre za denarno terjatev. Izkazana je subjektivna nevarnost. Toženec odtujuje stvari, manjša svoje premoženje in možnost izvršbe. Dejstvo je, da je razpolagal z avtom Audi naslednji dan, ko je pridobil lastninsko pravico. To bo otežilo uveljavitev tožničine terjatve, saj toženec prejema nizke dohodke. Sodišče se o tem ni opredelilo in tudi ne, zakaj avtomobil Audi ne bi sodil v skupno premoženje. Avto je pridobil še za časa skupnega življenja, le lastnik je postal pozneje, avto je bil vreden 50.500,00 EUR. Zato bi moral plačati tožnici 25.250,00 EUR. Obroki so bili plačani med trajanjem zakonske zveze. Odtujil je čoln in skriva premoženje. Za prodajo je tožnica izvedela v službi, ko je sodelavec od toženca kupil plovilo. Sodišče ne pojasni, zakaj šteje, da pogoj iz drugega odstavka 270. člena ZIZ ni izkazan. Tako pa bi tožnica lahko ostala brez premoženja večje vrednosti. Njegova lastninska pravica pa z začasno odredbo ne bo okrnjena. Brez začasne odredbe bo uveljavitve podrednega zahtevka precej onemogočena ali otežena.

5Na vročeno pritožbo je tožena stranka odgovorila in predlaga zavrnitev.

6Pritožbi sta utemeljeni.

O pritožbi proti sklepu z dne 6. 10. 2021:

7Sodišče prve stopnje je v II. točki izreka zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, da se v zavarovanje denarne terjatve, kot povečano vrednost nepremičnine ID 000 1519/3 (v nadaljevanju poslovni objekt) v višini 500.000,00 EUR, prepove obremenitev in odsvojitev tega objekta. Sodišče ugotavlja, da je sama tožnica trdila, da gre za poslovni objekt, ki je premoženje tožene stranke, ki ima s.p. kot posebno premoženje. Sodišče sicer šteje, da so vlaganja bila in da je tožnica izkazala verjetnost obstoja denarne terjatve, kar je podredni tožbeni zahtevek tožeče stranke. Nato pa je štelo, da je treba za zavarovanje denarne terjatve izkazati tudi subjektivno nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatev onemogočena ali precej otežena (drugi odstavek 270. člena ZIZ). Štelo je, da tožnica te nevarnosti ni izkazala, saj odtujevanje avtomobila Audi in vodnega plovila Crownline ni zadosti, da bi bil ta pogoj utemeljen. Za avtomobil Audi šteje, da ga je tožnik pridobil s plačilom zadnjega obroka, ko je že vložil tožbo na razvezo zakonske zveze, zato to ni pomembno. Za avtomobil BMW pa šteje, da ne gre za neznatno škodo, kot je zatrjevala tožnica. Sodišče meni, da gre za poseg v tujo lastnino in s tem za obremenitev.

8Pritožnica pa opozarja, da je sodišče ugotovilo verjetnost obstoja denarne terjatve in meni, da je izkazala tudi subjektivno nevarnost. Pritožbeno sodišče ne more pritrditi sodišču prve stopnje, da odsvajanje avtomobila Audi, ki je bil vreden 50.500,00 EUR in plovila 7 metrov, ni neznatno premoženje. Tožnica je trdila, da je bil avtomobil Audi pridobljen na leasing in da so bili obroki plačevani med trajanjem zakonske zveze oziroma iz skupnega premoženja. Ravno tako trdi, da je bil avtomobil BMW kupljen med zakonsko zvezo. Pritožbeno sodišče ob tem opozarja, da je tožnica trdila, da ima toženec nizko plačo za takšne terjatve (1.000,00 do 1.300,00 EUR mesečno). Toženec temu ni ugovarjal in ni trdil, da ima na razpolago dovolj denarja ali drugega premoženja, s katerim bi visoke denarne terjatve lahko poplačal. Tožeča stranka tudi zatrjuje slabe odnose med pravdnima strankama in trdi, da ne more v poslovno stavbo in ne more ugotoviti, kaj od premičnin še obstaja in trdi, da so lahko tudi odsvojene. Vse to so okoliščine, ki jih je treba oceniti skozi drugi odstavek 270. člena ZIZ. Tožnica je tudi trdila, da upnik z izdajo začasne odredbe ne bo utrpel znatnejše škode. Pritožbeno sodišče je zato za pravilno uporabo materialnega prava (270. člen ZIZ) tehtalo tako obstoj subjektivne nevarnosti kot tudi obremenjenost toženca, če bi začasne odredbe bile izdane. Predvsem je treba ugotovitvi da tožena stranka ne graja navedb tožnice glede podrednega zahtevka, da so bila obsežna vlaganja tako v stanovanjsko hišo kot poslovni objekt. Tudi sodišče ugotovi obstoj denarne terjatve. Zato za ugotovitev obstoja subjektivne nevarnosti ni treba, da bi toženec prodajal poslovni prostor ali stanovanjsko hišo, kar vse je vpisano na njegovo ime v zemljiški knjigi. Dovolj je že, da prodaja druge stvari, za katere tožnica trdi, da so bile pridobljene med zakonsko zvezo, ali pa je tožnica sodelovala pri odplačevanju (npr. avtomobil Audi). Zaradi zmotne uporabe materialnega prava oziroma presoje subjektivne nevarnosti, je bilo treba pritožbi ugoditi in sklep v tem delu razveljaviti.

9V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje ponovno odloči o zavarovanju denarne terjatve glede podrednega zahtevka in sicer s prepovedjo obremenitve in odtujitve poslovne stavbe. Glede prepovedi obremenitve in odtujitve avtomobila BMW pa naj ugotovi, ali je izkazana z verjetnostjo terjatev, da spada v skupno premoženje in kaj se z avtomobilom dogaja. Ni mogoče glede avtomobila, ki ima krajšo časovno trajanje kot nepremičnina, omejiti razpolaganje za ves čas pravde. O tem naj sodišče prve stopnje tudi upošteva v nadaljevanjem odločanju.

10Pritožbeno sodišče pa ni moglo spremeniti odločitve sodišča prve stopnje, saj bi s tem preskočilo pravico stranke do pravnega sredstva.

O pritožbi proti sklepu z dne 16. 3. 2022:

11S tem sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru tožene stranke proti izdani začasni odredbi z dne 6. 10. 2021, ko je sodišče prve stopnje odločilo o predlogu za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve. V sklepu je to sodišče prve stopnje tudi ugotovilo v točki 14 (list. št. 85). Ko pa je sodišče odločilo o ugovoru in ugovoru ugodilo, je začasno odredbo z dne 6. 10. 2021 razveljavilo in predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo. V obrazložitvi pa je obravnavalo tako predlog za izdajo sicer istovrstne začasne odredbe za nedenarno terjatev in zavrnilo tudi predlog za zavarovanje denarne terjatve. Tožnica v pritožbi obrazloženo graja tisti del sklepa, ki se nanaša na zavrnitvi predloga za zavarovanje denarne terjatve. Pritožba nima posebnih navedb o tem, zakaj ni pravilen sklep sodišča prve stopnje glede nedenarne terjatve oziroma izkazanosti verjetnosti obstoja terjatve, da bi bili parceli 1519/5 in 1519/6 (v nadaljevanju stanovanjska hiša) skupno premoženje pravdnih strank. Sodišče je v tem delu sledilo ugovoru in predloženim dokazom in ugotovilo, da v tej fazi postopka ni izkazana verjetnost terjatve za stanovanjsko hišo, ker je videoposnetek pokazal, da je ob sklenitvi zakonske zveze hiša že bila zgrajena in opremljena do te mere, da je ni mogoče opredeliti kot novonastalo hišo v času po sklenitvi zakonske zveze. Pritožbo je bilo treba v tem delu zavrniti.

12Napade pa pritožba ugotovitve sodišča prve stopnje o tem, da je izkazana verjetnost denarne terjatve za vlaganja v hišo, ni pa izkazana subjektivna nevarnost iz 270. člena ZIZ (odločitev o podrednem denarnem zahtevku v obrazložitvi). Pritožba ponavlja navedbe kot v pritožbi proti prvem sklepu, zakaj meni, da je s prodajo avtomobila Audi in odsvojitvijo plovila ter preprečitev vstopa v hišo, izkazana subjektivna nevarnost za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve. Opozarja tudi na blokado poslovnega objekta (parc. št. 1519/3) in da ne more do nekaterih premičnin. V izogib ponavljanju se pritožbeno sodišče pri odgovoru na te pritožbene navedbe sklicuje na ugoditev pritožbi proti sklepu z dne 6. 10. 2021 glede zavarovanja denarne terjatve.

13Ker je sodišče prve stopnje v sklepu še nikoli ni odločalo o zavarovanju denarne terjatve (razen v obrazložitvi sklepa z dne 16. 3. 2022), je bilo treba vrniti zadevo sodišču prve stopnje, da najprej s posebnim sklepom o tem odloči. Pritožbeno sodišče takega sklepa ne more prvič izdati na prvi stopnji, saj bi ponovno odvzelo pravico strankam do pravnih sredstev.

14V nadaljevanju postopka naj torej sodišče odloči o predlogu za zavarovanje denarne terjatve glede vlaganj v stanovanjsko hišo. Pritožba še obsežno graja sklep predsednika sodišča, ki je zavrnil predlog za izločitev razpravljajočega sodnika (sklep Su 583/21 z dne 8. 11. 2021, list. št. 103). Pritožbeno sodišče odgovarja, da gre za sklep, ki je lahko izpodbijan s posebno pritožbo zoper dokončno odločitev, oziroma v tem primeru odločitev o začasnih odredbah (73. člen ZPP). Ko bo sodišče prve stopnje ponovno odločilo, bo pritožbeno sodišče lahko odločilo tudi o izpodbijanju sklepa predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani.

15Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji pravdni stroški.