VSL Sklep II Cp 893/2022

Pritožba se zavrne in se sklep sodišče prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju ugotovilo, kaj spada v zapuščino (več nepremičnin, denarna sredstva in premičnine) (tč. I.), razglasilo oporočne in zakonite dediče, in sicer zapustničine otroke hčer A. A. ter sinova B. B. in C. C. ter določilo, kaj kdo od njih deduje (II.), dedinji A. A. naložilo denarno plačilo sodedičema zaradi dviga zapustničinih sredstev (III.) ter odredilo ustrezne vknjižbe v zemljiško knjigo (IV.).

2Zoper sklep se je pritožil dedič B. B., navaja, da ga izpodbija v celoti. Navaja, da se je sodišče osredotočilo le na to, ali je njegov nujni delež 1/6, prikrajšan in zato določilo cenilca. Ni pa upoštevalo, da je bila njegova družba l. 2000 izbrisana in da je zaradi dolgov izgubil vse nepremičnine, ki jih je prejel v dar od matere, pokojnine pa ima 638,33 EUR. Ker plačuje za sina še 120 EUR mesečne preživnine, pomeni, da živi pod pragom revščine. Zato je prosil, da se njegov dedni delež poveča, kar omogoča 3. tč. 13. čl. Zakona o dedovanju. Nima zahteve, da bi si pridobil hišo ali gospodarsko poslopje, bil pa bi zadovoljen, če bi ob strinjanju sodedičev dedoval parc. 656, 340 in 341, in sicer v celoti, ne v tretjinskem deležu, da bi si tam uredil njivo za hrano in imel zagotovljeno kurjavo.

3Nihče od sodedičev na pritožbo ni odgovoril.

4Pritožba ni utemeljena.

5Drži, da lahko v skladu s 3. odst. 13. čl. Zakona o dedovanju (ZD) posamezni sodediči, ki nimajo potrebnih sredstev za življenje, zahtevajo povečanje svojega dednega deleža tudi proti drugim sodedičem.

6Vendar pritožbeno sodišče pritrjuje prvostopenjskemu zapuščinskemu sodišču, da v konkretnem pritožnikovem primeru za to ni bilo pogojev. Sam je že v pritožbi zapisal, da bi želel dedovati parc. 656, 340 in 341 v celoti, ne v tretjinskem deležu, ob strinjanju sodedičev, ti pa se s tem očitno ne strinjajo, saj česa takega po prejemu pritožbe niso izjavili.

7Ni dvoma, da so redna denarna sredstva pritožnika izredno skromna - prejema 638,33 EUR pokojnine, od česar plačuje 120 EUR mesečne preživnine za sina. Vendar pa ne gre spregledati, da je pritožnik po svoji pokojni materi dedoval, in sicer je prejel solastninske deleže na že omenjenih nepremičninah, parcele 640/208, 640/207 in 640/41 (kmetijska in gozdna zemljišča), do sodedinje pa ima še denarno terjatev (862 EUR). Poleg tega iz podatkov spisa in sklepa o dedovanju izhaja, je za časa zapustničinega življenja pritožnik od nje prejel darilo večje vrednosti (vrednost podarjene hiše in gospodarskega poslopja je bila na dan zapustničine smrti ocenjena na 73.395,00 EUR).

8Sodišče prve stopnje zato ni ravnalo napačno ali nezakonito, ko ni uporabilo zakonske možnosti za povečanje pritožnikovega dednega deleža na račun drugih dedičev zaradi pomanjkanja sredstev za življenje. Izpodbijani sklep o dedovanju je torej pravilen in zakonit, pritožba pa neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in sklep potrdilo (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. čl. ZD).